Jedro

Če imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko in pravno podlago, se v skladu z določbo 2. odstavka 41. člena ZPP določi vrednost spora po vrednosti posameznega zahtevka - tudi če se uveljavljajo z eno tožbo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik se je 29.10.2001 telesno poškodoval v prometni nesreči, ki jo je sam povzročil. Od tožene stranke je zahteval povrnitev škode na podlagi AO-plus zavarovanja voznika zaradi telesnih poškodb po polici št. ... Utrpel je posttravmatsko motnjo, ki izhaja iz primarnega in sekundarnega strahu in od tožene stranke zahteval plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.000.000 SIT (300.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in 700.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti) ter povrnitev premoženjske škode v višini 145.852 SIT. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek v celoti zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je po pritožbi tožnika odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

Tožeča stranka v reviziji uveljavlja pritožbeni (pravilno revizijski) razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati splošnih pogojev zavarovalne pogodbe, katere je tožena stranka predložila prepozno in se na njih ni pravočasno niti sklicevala. Navaja, da je toženka jasno priznala, da zanjo zahtevek ni sporen, če bo tožnik uspel dokazati vzročno zvezo med škodnim dogodkom in obsegom morebitne psihične travme. Revident tudi meni, da je toženka vse ugovore glede neobstoja zavarovalnega kritja podala prepozno, da je protispisna in neresnična trditev Višjega sodišča, da se je tožnik že v tožbi skliceval na splošne pogoje toženke AO-plus ter da gre pri tožniku za škodo iz naslova strahu. Sodišči sta splošne pogoje napačno tolmačili. Zato tožnik opozarja, da bi se morala nejasna pogodbena določila razlagati v njegovo korist. Zatrjuje tudi, da je zaradi posledice škodnega dogodka zmanjšana njegova življenjska aktivnost in navaja opravilne številke sodb, kjer je sodišče oškodovancem priznalo odškodnino iz tega naslova, kot posledico posttravmatske stresne motnje. Sodišči sta zmotno ugotovili dejansko stanje in posledično zmotno uporabili materialno pravo, ker sta tožnikove duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zamenjali za strah, pa tudi v delu, ki se nanaša na prestane in bodoče neugodnosti. Nelogična je tudi zavrnitev zahtevka za premoženjsko škodo. Predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje tako, da se z vmesno sodbo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi po temelju, glede višine pa vrne zadeva v odločanje sodišču prve stopnje, ter podredno, da se sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavita in se zadeva vrne v ponovno sojenje.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4172,92 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP). Če imajo zahtevki tožeče stranke različno dejansko in pravno podlago, se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP določi vrednost spora po vrednosti vsakega posameznega zahtevka - tudi če se uveljavljajo z eno tožbo. V obravnavani zadevi je tožnik uveljavljal dva različna zahtevka, zahtevek za plačilo nepremoženjske škode v višini 1.000.000 SIT (sedaj 4172,92 EUR) in zahtevek za plačilo premoženjske škode v višini 145.852 SIT (sedaj 608,62 EUR). Ker vrednost nobenega od teh zahtevkov ne dosega revizijskega praga, je bilo treba revizijo na podlagi določbe 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.