Jedro

Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (ne pa na primer že v času vložitve tožbe).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013, pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati znesek 502.054,00 EUR s pp. Poleg tega je z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje tudi odločilo, da mora tožeča stranka v 15-tih dneh povrniti toženi stranki 6.425,74 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje.

3. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 11.3.2014 sodišču predložila zapisnik 28. skupščine tožeče stranke z dne 7.3.2014 in pooblastilo DSU z dne 5.3.2014. Iz tega jasno izhaja, da omenjenega zapisnika ni bilo mogoče predložiti ob vložitvi tožbe oz. najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, saj ta dokaz takrat še ni obstajal. Poleg tega pritožba opozarja tudi na ustaljeno prakso slovenskih sodišč, po kateri za vložitev tožbe zoper bivšega poslovodjo ni bilo potrebno predložiti soglasja skupščine družbe. Šele v sodni odločbi višjega sodišča VSL II Cpg 335/2011 z dne 29.11.2011 iz konca leta 2011 se je postavilo stališče, da je soglasje skupščine tudi v takšnem primeru materialnopravno predpostavka za vložitev tožbe. Naknadno sprejeti sklep skupščine jasno izraža odobravanje družbenikov za opravljena pravdna dejanja in njihovo voljo, da se odškodninsko odgovornost zoper bivšega poslovodjo uveljavi.

4. Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

5. Družbeniki (praviloma na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo) odločajo tudi o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem ali družbenikom v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovodenju (8. alineja 505. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1). Namen te določbe je v tem, da se prepreči, da se družba (zgolj po volji poslovodje, ki sicer predstavlja in zastopa družbo v pravnem prometu, vključno s tem, da jo zastopa tudi v sodnih postopkih) spusti v odškodninski spor s poslovodji ali posameznimi družbeniki brez volje družbenikov. Soglasje skupščine družbe mora biti sprejeto v obliki skupščinskega sklepa, pri čemer odločajo družbeniki (če ni z zakonom ali družbeno pogodbo določeno drugače) z večino oddanih glasov (prvi odstavek 507. člena in drugi odstavek 510. člena ZGD-1). Ni torej dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, upravičeni za zastopanje, temveč mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Takšna pozitivna (za vložitev odškodninske tožbe proti poslovodji družbe) odločitev skupščine družbe z omejeno odgovornostjo, je materialnopravna predpostavka za vložitev odškodninske tožbe (1).

6. Če ni podana kakšna od materialnopravnih predpostavk, mora sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, pri čemer je pri odločanju v tej zvezi ključnega pomena, da posamezna materialnopravna predpostavka ne obstaja ob koncu glavne obravnave v postopku pred sodiščem prve stopnje (2) (ne pa na primer že v času vložitve tožbe). Sodišče prve stopnje je na tem mestu pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka pred koncem glavne obravnave (pripravljalna vloga z dne 11.3.2014) podala navedbo, da je skupščina tožeče stranke 7.3.2014 (z ustrezno večino oddanih glasov) sprejela veljaven sklep, da se odobri in potrdi vložitev konkretne odškodninske tožbe zoper toženca (ki je bivši poslovodja tožeče stranke), glede katere se odloča v odškodninskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Kranju, III Pg 1. Pri tem je tožeča stranka predložila v sodni spis kot dokaz tudi zapisnik 28. skupščine tožeče stranke z dne 7.3.2014 in pooblastilo DSU z dne 5.3.2014 (Priloga A11).

7. Sodišče prve stopnje tega procesnega gradiva ni upoštevalo, ker je ocenilo, da je bilo predloženo prepozno, in sicer po poteku prvega naroka za glavno obravnavo (prvi odstavek 286. člena ZPP). Vendar pa lahko pravdne stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo (oziroma v vlogah med glavno obravnavo) navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku (četrti in peti odstavek 286. člena ZPP). Na tem mestu zato pritožba upravičeno opozarja, da je skupščina tožeče stranke šele 7.3.2014 sprejela ustrezen sklep, s katerim je naknadno odobrila vložitev konkretne odškodninske tožbe zoper bivšega poslovodjo, zato predložitev ustreznega zapisniškega dokazila pred prvim narokom za glavno obravnavo sploh ni bila mogoča. Iz tega razloga pritožbeno sodišče ne soglaša s sodiščem prve stopnje, da je vložitev omenjenega dokaza v sodni spis prepozno in zato nedopustno procesno dejanje. Tožeča stranka je dokaz (skupščinski zapisnik z dne 7.3.2014) vložila v spis takoj, ko je skupščina tožeče stranke sprejela omenjeni skupščinski sklep, kar pomeni, da ga brez svoje krivde na prvem naroku za glavno obravnavo (25.11.2013) v sodni spis sploh ni mogla predložiti. Sodišče prve stopnje je zaradi tega zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je brez dvoma lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe, saj je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek zgolj iz razloga, ker je ocenilo, da ni podana omenjena materialnopravna predpostavka. Zaradi tega je ostalo dejansko stanje v predmetni zadevi v celoti nepopolno ugotovljeno, spričo česar je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

op. št. 1: Odločba Vrhovnega sodišče RS, sodba III Ips 30/2012. op. št. 2: Primerjaj prvi odstavek 311. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).