Jedro

Toženec je pritožbo vložil 1. 3. 2019, torej po poteku pritožbenega roka. Sodišče prve stopnje bi moralo prepozno pritožbo zavreči. Ker je ni, jo je na podlagi 346. člena ZPP zavrglo pritožbeno sodišče.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo drugega toženca zoper sodbo z dne 10. 11. 2016. 2. Drugi toženec je proti takšni odločitvi vložil laično pritožbo, s katero pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter vrne zadevo v odločanje drugemu sodišču. Hkrati je predlagal prenos pristojnosti na drugo (prvostopenjsko) sodišče, ker, kot navaja, obstaja utemeljen dvom v nepristranskost sodnikov prvostopenjskega sodišča, pred katerim teče zoper njega več izvršilnih postopkov. Do odločitve Vrhovnega sodišča o prenosu pristojnosti na drugo prvostopenjsko sodišče, predlaga mirovanje postopka.

3. Pritožba je prepozna.

4. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)1 se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izda po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo sodbo 10. novembra 2016, torej pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je pritožbeno sodišče uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred omenjeno novelo.

5. Predlog drugega toženca za prenos pristojnosti sodišča se nanaša na prvostopenjsko sodišče, torej ni bilo ovir za odločanje tega pritožbenega sodišča o pritožbi.

6. V času izpodbijanega sklepa je 142. člen ZPP določal, da se sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, vroča osebno stranki (prvi odstavek). Iz podatkov spisa izhaja, da je vročevalec poskusil tožencu vročiti izpodbijani sklep 29. 1. 2019, ker pa osebna vročitev ni bila možna, je vročevalec pisanje izročil pošti v kraju naslovnika, v njegovem hišnem predalčniku pa pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Po določbi četrtega odstavka 142. člena ZPP se v takšnem primeru vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če pa naslovnik pisanje ne dvigne v 15-tih dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Drugi toženec pisanja ni dvignil v 15-tih dneh, od kar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo iz tretjega odstavka 142. člena ZPP. To pomeni, da se je z iztekom petnajstega dne oziroma 13. 2. 2019 štela vročitev za opravljeno in da je naslednjega dne oziroma 14. 2. 2019 začel teči pritožbeni (15 dnevni) rok. Ta se je tako iztekel 28. 2. 2019, drugi toženec pa je pritožbo vložil 1. 3. 2019, torej po poteku pritožbenega roka oziroma prepozno.

7. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje prepozno pritožbo zavreči. Ker je ni, jo je na podlagi 346. člena ZPP zavrglo pritožbeno sodišče. 1 Uradni list R Slovenije, št. 10/2017