Jedro

Po ugotovitvi tožene stranke je tožnik dopolnil v Sloveniji 9 let, 2 meseca in 10 dni, v BiH 2 leti in 6 mesecev, na Hrvaškem 4 mesece in 8 dni, v Srbiji pa 4 mesece in 12 dni pokojninske dobe. Skupaj dopolnjena pokojninska doba znaša 12 let, 5 mesecev in 1 dan. S tem pa ni izpolnjen pogoj 13 let pokojninske dobe.

Sodišče je že po zaključku naroka prejelo tožnikov dopis, s katerim opravičuje svoj izostanek. Tožnik bi moral pred zaključkom obravnave sodišču posredovati opravičilo. Le v takem primeru, bi ga lahko sodišče upoštevalo in narok, če bi bili izkazani opravičljivi razlogi, preložilo. Po zaključku obravnave pa bi moral tožnik zahtevati vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 3. 2021 in da se tožniku prizna pravica do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil vlogo, ki jo je kasneje na poziv sodišča z dopisom z dne 24. 5. 2022 označil kot pritožbo. V pritožbi navaja, da je bil zaposlen 21 mesecev in da mu po zakonu pripada "benefikacija".

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 29. 3. 2021. Z odločbo je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 9. 2020. Z navedeno odločbo je bilo odločeno, da se razveljavi odločba št. ... z dne 14. 10. 2019 ter da se tožnik razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 26. 6. 2019 dalje in da nima pravice do invalidske pokojnine. Odločba učinkuje s 1. 10. 2020 dalje.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je tožena stranka z odločbo z dne 14. 10. 2019 odločila, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 26. 6. 2019 dalje ter da ima pravico do invalidske pokojnine. Iz izpodbijane odločbe pa izhaja, da je tožena stranka po uradni dolžnosti uvedla postopek na podlagi prvega odstavka 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2).2 Odločbo, s katero je bila tožniku priznana pravica do invalidske pokojnine je razveljavila iz razloga, ker je ugotovila, da na dan nastanka invalidnosti tožnik ne izpolnjuje predpisanega pogoja pokojninske dobe. V primeru, kot je podan pri tožniku, torej da je I. kategorija nastala 26. 6. 2019, ko je dopolnil 59 let starosti, njegova delovna leta znašajo 39 let. Upoštevaje, da je invalidnost posledica bolezni, bi moral tožnik v skladu z 42. členom ZPIZ-2 dopolniti pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj eno tretjino razdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do dneva nastanka invalidnosti (delovna leta) šteto delovna leta kot polna leta. Tožnik bi tako moral dopolniti 13 delovnih let. Po ugotovitvi tožene stranke pa je tožnik dopolnil v Sloveniji 9 let, 2 meseca in 10 dni, v BiH 2 leti in 6 mesecev, na Hrvaškem 4 mesece in 8 dni, v Srbiji pa 4 mesece in 12 dni pokojninske dobe. Skupaj dopolnjena pokojninska doba znaša 12 let, 5 mesecev in 1 dan. S tem pa ni izpolnjen pogoj 13 let pokojninske dobe.

7. Zoper tako odločitev je tožnik vložil tožbo, kjer uveljavlja, da bi morala biti invalidnost ugotovljena že ob vodenju prvega postopka, ki je bil začet 8. 3. 2016, saj se njegovo zdravstveno stanje od tedaj dalje ni spremenilo.

8. Pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine so določeni v 41. členu ZPIZ-2. Med drugim zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je pri njemu nastala I. kategorija invalidnosti. Nadalje pa je v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2 določeno, da zavarovanec iz 41. člena pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni – pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20 leta starosti do nastanka invalidnosti (v nadaljnjem besedilu: delovna leta) šteto delovna leta kot polna leta. Tožnik bi bil tako upravičen do invalidske pokojnine v primeru, če bi se invalidnost ugotovila že pred 26. 6. 2019 oziroma, če bi se v postopku ugotovilo, da ima več pokojninske dobe od ugotovljene.

9. Glede datuma nastanka invalidnosti je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je bilo z odločbo, ki je postala pravnomočna 23. 8. 2018 odločeno, da pri tožniku ni podana invalidnost. Do spremembe v datumu nastanka invalidnosti bi tako lahko prišlo zgolj po omenjenem datumu, vendar pa glede na pokojninsko dobo, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, pred njim pa tudi že tožena stranka, tožnik tudi v primeru, če bi invalidnost nastala 24. 8. 2018, ne bi izpolnjeval pogoja dopolnjenih delovnih let. Dopolniti bi namreč moral 12 let in 8 mesecev, dopolnil pa je 12 let, 5 mesecev in 1 dan pokojninske dobe, torej premalo za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Sodišče prve stopnje posledično ni presojalo dodatno predložene medicinske dokumentacije, saj ni odločilna za samo odločitev v zadevi.

10. Glede dopolnjene pokojninske dobe pa tožnik v postopku pred izdajo sodbe ni predložil nobenega dokaza, ki bi izkazoval, da je tožena stranka zmotno ugotovila pokojninsko dobo. Tožnik se tudi ni udeležil naroka za glavno obravnavo, zato je sodišče prve stopnje pri presoji upoštevalo pokojninsko dobo, kot jo je ugotovila tožena stranka. Tožnik je šele v pritožbi zoper sodbo uveljavljal daljšo zaposlitev. S tem v zvezi je tudi priložil kopijo delovne knjižice (A/10).

11. ZPP v prvem odstavku 337. člena določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Tožnik dejstev in dokazov, ki jih navaja v pritožbi, tako ne more uspešno uveljavljati šele v pritožbenem postopku. Omenjeno bi moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

12. Tožnik v vlogi, ki jo je poimenoval dopolnitev pritožbe navaja, da je sodišče opravilo narok v njegovi odsotnosti, da pa so po njegovem mnenju obstajali opravičeni razlogi, saj zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v Republiko Slovenijo zaradi covid-19, na narok ni mogel pristopiti. Glede navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče že po zaključku naroka prejelo tožnikov dopis, s katerim opravičuje svoj izostanek. Tožnik bi moral pred zaključkom obravnave sodišču posredovati opravičilo. Le v takem primeru, bi ga lahko sodišče upoštevalo in narok, če bi bili izkazani opravičljivi razlogi, preložilo. Po zaključku obravnave pa bi moral tožnik zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. ZPP namreč v 116. členu določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka. Tožnik pa predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni podal. 13. Glede sklicevanja tožnika na dodatno dopolnjeno pokojninsko dobo in s tem v zvezi predloženo fotokopijo delovne knjižice, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v primeru naknadno ugotovljene dobe lahko, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, pri toženi stranki uveljavlja uvedbo novega postopka v zvezi s pravicami iz invalidskega zavarovanja in sicer v okviru obnove postopka po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku oziroma neprave obnove postopka po določbi prvega odstavka 183. člena ZPIZ-2. 14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.