Jedro

Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo. Vknjižba se opravi po uradni dolžnosti. Izvršilno sodišče mora sklep o zavarovanju poslati zemljiškoknjižnemu sodišču. Do vknjižbe zastavne pravice ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje. Hkrati se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo ugovor B. Z. ter potrdilo sklep z dne 27.1.2009, Dn. št. 1348/2009, s katerim je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi sklepa o zavarovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Z 2/2009 z dne 14.1.2009, pri nepremičnini, vpisani v vl. št. 5334/48 k.o. x, last B. Z. do celote, dovolilo vknjižbo zastavne pravice v znesku 42.628,20 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.7.2007 do plačila, izvršilnih stroškov v znesku 102,99 EUR in vseh nadaljnjih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter dovolilo zaznambo neposredne izvršljivosti terjatve.

Zoper navedeni sklep je udeleženka vložila pravočasno pritožbo. V 7. točki 1. odst. 40. člena ZZK-1 je določeno, da je podlaga za vknjižbo pravice pravnomočen sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Pritožba je utemeljena tudi iz drugih razlogov. V postopku zavarovanja naslovnega sodišča opr. št. Z 2/2009 je sodišče s sklepom z dne 20.3.2009 ustavilo postopek zavarovanja. S predlogom Dn. št. 8417/2009 je bila predlagana vknjižba prenehanja hipoteke in izbris zaznambe izvršljivosti terjatve, zato je zemljiškoknjižno sodišče s stanjem postopka zavarovanja opr. št. Z 2/2009 seznanjeno. Dovolitev vknjižbe ni več dopustna tudi zato, ker je davčni postopek ustavljen iz razloga, ker je davčni dolg poplačan.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba pravilno ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi zmotno uporabilo materialnopravne določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ko se je postavilo na stališče, da 7. točka 1. odst. 40. člena tega zakona kot podlago za vknjižbo zastavne pravice na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, ne določa pravnomočnosti sklepa o zavarovanju, češ da je taka določba v skladu z ureditvijo postopka zavarovanja denarnih terjatev z zastavno pravico upnika na nepremičnini, ki je urejen v 242. do 245. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice, je ena izmed listin, ki so podlaga za vknjižbo na podlagi določbe 40. člena ZZK-1. Vknjižba se na tej podlagi opravi po uradni dolžnosti (člen 46/1 ZZK-1). Izvršilno sodišče mora sklep o zavarovanju poslati zemljiškoknjižnemu sodišču (člen 46/2 ZZK-1). Pogoj, da mora biti sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini pravnomočen, vsebuje že določba 7. točke 1. odst. 40. člena ZZK-1, nato pa tudi določba 2. odst. 46. člena, ko opredeljuje čas, v katerem mora sodišče obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in priložiti izvod odločbe. Do vknjižbe zastavne pravice torej ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o zavarovanju. Takšno je tudi stališče pravne teorije in sodne prakse (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2089/2008, I Cp 4348/2009, sklep Višjega sodišča v Celju Cp 449/2009). Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa sicer ugotavlja, da je zemljiškoknjižna referentka izdala sklep z dne 27.1.2009 o dovolitvi vknjižbe zastavne pravice in zaznambi izvršljivosti terjatve pri pritožničini nepremičnini na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju. Vendar bi bil ta sklep lahko podlaga za predznambo pravice (1. točka 1. odst. 49. člena v zvezi s 1. odst. 46. člena ZZK-1). Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, sklep razveljavilo in zadevo vrača zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje na podlagi 5. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1, da še enkrat presodi, ali so izpolnjeni pogoji za opravo vpisa po uradni dolžnosti. Ostalih pritožbenih trditev, ki se nanašajo na ustavitev postopka zavarovanja in postopka davčne izvršbe ter predlog za izbris vknjižbe glede na načelo vrstnega reda odločanja o vpisih (122. člen ZZK-1) pritožbeno sodišče pri odločitvi ne more upoštevati.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka glede na določbo 1. odst. 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1.