Jedro

Ker tožnica ni bila diplomirana pravnica z opravljenim pravniškim državnim izpitom in je bila tožba vložena po 15 juliju 1999, ni bila upravičena do vložitve lastne revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke z dne 10.7.2000 in sklepa sveta Zavoda z dne 27.6.2000 (pravilno: z dne 4.10.2000) o prenehanju delovnega razmerja tožnice s 27.6.2000 zaradi neupravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni in nevrnitve na delo. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek na ugotovitev, da tožnici delovno razmerja pri toženi stranki 27.6.2000 ni zakonito prenehalo in da jo je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo ter ji priznati neprekinjene pravice iz delovnega razmerja in povrniti stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnica osebno vlaga revizijo, v kateri se formalno sklicuje na vse revizijske razloge iz 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/2003), revizijo pa tudi laično obširno obrazloži. Predlaga razveljavitev sodb obeh nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru zanika obstoj formalnih revizijskih razlogov in predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (1. odstavek 367. člena ZPP), ki se lahko vloži le ob pogojih in na način, kot to ureja zakon. Tako ZPP v 3. odstavku 86. člena izrecno določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, torej tudi v postopku z revizijo opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. V skladu s 4. odstavkom to sicer ne velja za stranko ali njenega zakonitega zastopnika, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z določbami 1. odstavka 499. člena ZPP takšna ureditev velja za pravdna dejanja z izrednimi pravnimi sredstvi v zadevah, v katerih je bila tožba vložena po uveljavitvi ZPP (1999) (Uradni list RS, št. 26/99), torej po 15. juliju 1999. V predmeti zadevi je tožnica tožbo vložila 6.11.2000, torej po uveljavitvi ZPP (1999). Tožnica v lastni reviziji opredeljuje svojo izobrazbo z nazivom profesorice zdravstvene vzgoje. Tožnica torej nima izobrazbe diplomirane pravnice in ne more imeti priznanega pravniškega državnega izpita. Tako tožnica ne izpolnjuje pogojev iz 4. odstavka 86. člena ZPP za vložitev lastne revizije.

Na podlagi določb 2. odstavka 374. člena ZPP je revizija nedovoljena, če je vloži oseba, ki nima te pravice. Na podlagi določb 377. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrže revizijsko sodišče s sklepom, če ni tega storil v mejah svojih pravic že sodnik sodišča prve stopnje.

Ker tožnica ni imela pravice za vložitev revizije, jo je sodišče na podlagi gornjih določb ZPP kot nedovoljeno zavrglo.