Jedro

V kolikor naj bi prišlo do prevzema postopka (bodisi s strani dedičev samih ali pa s pozivom sodišča) in posledično do odločitve, da se postopek nadaljuje, še preden je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, kdo je dedič umrle stranke, mora sodišče vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešiti samo. Pri tem ne zadostuje zgolj ugotavljanje kroga oseb, ki bi morebiti lahko prišle v poštev kot dediči, ampak gre za ugotovitev, ki je podobna rešitvi predhodnega vprašanja in pri kateri ne sme biti dvomov v njeno pravilnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: „ Ugotovi se, da je postopek prekinjen od 19.4.2010 dalje. „

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Škofji Loki je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek, ki je bil zaradi smrti predlagateljice dne 19.4.2010 prekinjen, nadaljuje z njenimi dediči. 2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo drugi nasprotni udeleženec J. H.. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da v tej zadevi dediči niso prevzeli postopka, saj še niso znani. Znani bodo šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju. Opozarja na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, Opr.št. II Cp 2858/2005. Res je sicer, da sodišču ni potrebno čakati na zaključek zapuščinskega postopka, vendar pa zakon v takem primeru sodišču nalaga, da samo ugotovi kdo so dediči po zapustniku. Iz izpodbijanega sklepa pa takšna ugotovitev ne izhaja. Gre zgolj za ugibanja.

3. Ostali udeleženci na vloženo pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica F. S., ki je v postopku ni zastopal pooblaščenec(1), je 19.4.2010, to je že po vložitvi predloga, umrla. 205. člen ZPP, ki se glede na določilo 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) uporablja tudi v konkretni zadevi, za tak primer predvideva prekinitev postopka. Gre za prekinitev po samem zakonu, zato sodišče s sklepom o tem ne odloča, temveč le ugotavlja, da je do prekinitve prišlo. Zaradi smrti stranke prekinjen postopek se, upoštevajoč 1. odstavek 208. člena ZPP, nadaljuje, ko ga dedič (oziroma dediči) ali skrbnik zapuščine prevzamejo ali ko jih sodnik povabi naj to storijo.

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje prekinitev postopka ugotovilo sočasno s tem, ko je odločilo, da se le-ta nadaljuje z (v izreku neimenovanimi) dediči pokojne predlagateljice.

7. Ne glede na to, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pravilno pojasnjuje, da dejstvo, da zapuščinski postopek po pokojni predlagateljici še ni pravnomočno zaključen, ni ovira, da se nepravdni postopek ne bi nadaljeval, nadalje, da na aktivni strani ni nujnega sosporništva in da posamezen skupni lastnik, kar dediči, dokler se dediščina ne razdeli, nedvomno so, lahko zahteva sodno varstvo v korist vseh, pritožba utemeljeno opozarja, da pogoji za nadaljevanje postopka (še) niso izpolnjeni.

8. V kolikor naj bi prišlo do prevzema postopka (bodisi s strani dedičev samih ali pa s pozivom sodišča) in posledično do odločitve, da se postopek nadaljuje, še preden je s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno kdo je dedič umrle stranke, mora sodišče vprašanje, kdo so dediči, predhodno rešiti samo. Že iz navedenega jasno izhaja, da pri tem ne zadostuje zgolj ugotavljanje kroga oseb, ki bi morebiti lahko prišle v poštev kot dediči, ampak gre za ugotovitev, ki je podobna rešitvi predhodnega vprašanja in pri kateri ne sme biti dvomov v njeno pravilnost, saj se nanjo navezujejo pomembne procesne in tudi materialnopravne posledice. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje vprašanja, kdo je dedič predlagateljice, ni rešilo na tak način. Celo več: iz razlogov sklepa se da jasno zaključiti, da v trenutku, ko se je sodišče odločilo za nadaljevanje postopka, niti za eno od oseb, ki naj bi prevzele postopek, ni mogoče z gotovostjo reči, da je dedič umrle predlagateljice, saj je odločitev o tem odvisna od rešitve spora v zvezi z veljavnostjo oporoke oziroma oporok. Dokler to vprašanje ne bo rešeno, odločitev o tem, ali je dedič predlagateljice T. S. ali (tudi) M. C. ali pa bo prišlo celo do zakonitega dedovanja, ni mogoča in to ne le v tem postopku, pač pa ni mogoča niti v zapuščinskem postopku.

9. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov, zaradi kršitve 1. odstavka 208. člena ZPP, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je zgolj ugotovilo prekinitev postopka. Ko bo sodišče prve stopnje o njegovem nadaljevanju, bodisi na predlog dedičev ali na lastno pobudo, ponovno odločalo, naj upošteva že dane usmeritve ter v primeru, da bo to storilo samo, upošteva tudi to, da je pred odločitvijo, da se postopek nadaljuje, potreben poziv dedičem v smislu 1. odst. 208. člena ZPP. Pred tem namreč izdaja sklepa o nadaljevanju postopka niti ni mogoča. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Pooblastilo odvetnici M. P. je bilo, kot izhaja iz pooblastila v spisu (list. št. 4), dano zgolj za sestavo in vložitev predloga za ureditev meje.