13. 11. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 4. novembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 123/2001 z dne 18. 10. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 43/2000 z dne 7. 11. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. P 299/96 z dne 29. 10. 1999 ter zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 253/2001 z dne 18. 10. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 37/2000 z dne 7. 11. 2000 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. 444/96 z dne 3. 11. 1999

se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je bil stranka v dveh pravdnih postopkih. V prvem postopku, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Kopru in v katerem je nastopal kot toženec, mu je bilo naloženo, da s sporne parcele odstrani trte in kole ter parcelo izroči v posest tožeči stranki. V drugem postopku, ki je tekel med istima strankama pri istem sodišču, je pritožnik kot tožnik zahteval priznanje lastninske pravice na severnem delu te iste parcele. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek (kot nesklepčen) zavrnilo. Z izpodbijanima sodbama je Vrhovno sodišče zavrnilo reviziji, ki ju je vložil pritožnik v obeh postopkih zoper sodbi Višjega sodišča v Kopru, s katerimi je to sodišče potrdilo prvostopenjski odločbi.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve določb Ustave in mednarodnih konvencij o poštenem sojenju, enakosti pred zakonom in enakem varstvu pravic. V ustavni pritožbi obsežno opisuje razliko med dejanskim stanjem, ki je po njegovem mnenju točno, in tistim, ki so ga zmotno ugotovila sodišča. Pritožnik navaja, da mu sodišče ni omogočilo izvajanja dokazov, s katerimi bi lahko dokazal svoje trditve, kljub temu, da je bilo to dolžno storiti. Zato naj bi bil dokazni postopek pomanjkljiv in njemu v škodo. Prav tako naj bi bila sodba sodišča prve stopnje, ki mu nalaga odstranitev trt, očitno napačna in naj bi že zato predstavljala kršitev 22. člena Ustave. Meni, da mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja s tem, ko je sodišče na glavni obravnavi "spremenilo dogovor s strankami, da bo lahko tožnik tožbeni zahtevek spremenil po tem, ko bo izvedenec podal mnenje", potem pa mu tega ni omogočilo.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče lahko presoja tudi, ali ni morda odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne podlage, da jo je mogoče označiti za arbitrarno oziroma samovoljno. Ni pa naloga in ne pristojnost Ustavnega sodišča, da preizkuša, ali so dejanske ugotovitve sodišč pravilne - torej tudi ni pristojno za presojo pravilnosti dokazne ocene sodišč glede vprašanja, ali so bile na sporni parceli posajene trte ali ne. Očitek o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja, tudi če bi bil utemeljen, sam po sebi ne zadošča za ugotovitev kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4.Enako varstvo pravic, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave, je izraz splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Odražati se mora tudi v dokaznem postopku in sicer na način, da sodišče v njem zagotovi enakopravnost strank in kontradiktornost. Ustavna jamstva, ki jih vsebuje 22. člen Ustave, pa stranki ne dajejo pravice od sodišča zahtevati, da izvede vse dokaze, ki jih stranka predlaga. Če sodišče razumno oceni in obrazloži, da nekateri dokazi niso potrebni, jih ni dolžno izvajati. Prav tako se sodišče ni dolžno opredeljevati do tistih strankinih navedb, ki po razumni oceni sodišča za odločitev v sporu niso bistvene.

5.Ustavno sodišče ocenjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje v pravdi, ki je tekla zaradi izročitve zemljišča v posest, dovolj prepričljivo obrazložili, zakaj nista izvedli vseh predlaganih dokazov. Glede na naravo spora (spor v zvezi z nepremičnino) in ob dejstvu, da je že razpolagalo z izvedenskim mnenjem, je sodišče dokazne predloge razumno zavrnilo. Vrhovno sodišče je pritožniku v izpodbijani sodbi dodatno obrazložilo, kako razumeti določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), ki govori o prosti presoji dokazov. Prav tako je pritožniku pojasnilo, da se pri odločanju o reviziji ne more spuščati v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

6.V postopku, ki ga je sprožil pritožnik zaradi priznanja lastninske pravice, je bil njegov zahtevek zavrnjen, ker ni imel podlage v tožbenih trditvah. Iz izpodbijanih sodb je razvidno, da je bil pritožnik opozorjen na nesklepčnost svojega zahtevka, vendar ga ni popravil. Iz kakšnih razlogov tega ni storil in ali so bili ti razlogi upravičeni, Ustavno sodišče (glede na točko 3. obrazložitve) ne more presojati. Sodišča so izčrpno obrazložila, zakaj zahtevek ni sklepčen in da posledično nadaljnji dokazni postopek ni potreben. Vrhovno sodišče je pritožniku pojasnilo tudi, zakaj predlagani dokazi ne morejo vplivati na oceno sklepčnosti zahtevka. Obrazložitev izpodbijanih odločb je razumna in dovolj prepričljiva, ustavna pritožba pa ni, kot že povedano, pravno sredstvo, s katerim bi lahko pritožnik izpodbijal napačno dokazno oceno rednih sodišč.

7.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot to zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Jože Tratnik ter članici dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča, razen sodnici mag. Mariji Krisper Kramberger, ki je bila v zadevi izločena. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Namestnik predsednice senata

Jože Tratnik