Jedro

Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje pravice od invalidske pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 17. 6. 2016 in št. ... z dne 10. 3. 2016, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic poškodbe zunaj dela (50 %) in bolezni (50 %) ter priznanje pravic na temelju te kategorije1 od 27. 11. 2015 dalje.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Objektivno ni sposoben opravljati del in nalog na drugem delovnem mestu z omejitvami. Dejansko stanje je kljub mnenju izvedenke medicine dela nepopolno in napačno ugotovljeno, saj bi le izvedenec travmatolog lahko ocenil, s kakšnimi razbremenitvami bi glede na zdravstveno stanje še lahko delal. Sodišče ni vezano na dokazne predloge in bi moralo zaslišati lečečega zdravnika, oziroma postaviti izvedenca ustrezne stroke v smeri ugotavljanja preostale delovne zmožnosti.

Zaradi poškodbe desnega kolena in arterijske hipertenzije ima hude zdravstvene težave, ki se od leta 2014 dalje le še poslabšujejo. Od leta 2011 je v bolniškem staležu oziroma brezposeln in ob starosti 53 let niti ni pričakovati, da se bo zaposlil, kar vpliva tudi na psihično stanje. Ni zmožen opravljati pridobitnega dela in je dejansko nezaposljiv. Upoštevaje mnenje osebnega zdravnika in lečečih specialistov bi ga bilo potrebno razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih smiselno uveljavlja pritožba.

K očitanim procesnim kršitvam

5. Zaradi zavrnitve predlaganega dokaza s postavitvijo novega izvedenca druge stroke v obravnavanem primeru ni prišlo do kršitve določb postopka in posledično ne do nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Dokazni predlog je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, saj je imelo za to sprejemljive in ustavno dopustne razloge. Sodišče namreč ni dolžno izvajati dokazov, ki so nepotrebni, ker je neko dejstvo že dokazano, ki so nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi se ga dokazovalo, za razsojo ni pravno odločilno, ali ki so neprimerni, ker so neprimerni za dokazovanje določenega dejstva.

Sodišče prve stopnje je dokazni predlog, da se pridobi ortopedsko izvedensko mnenje, utemeljeno zavrnilo kot nepotreben, kar je tudi ustrezno obrazložilo. Že na naroku 21. 4. 2017 je pojasnilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno in izvedba tega dokaza ni potrebna3, ter zavrnitev dodatno utemeljilo v izpodbijani sodbi.4 Po tem, ko je pridobilo pisno izvedensko mnenje sodne izvedenke medicine dela, jo je še zaslišalo. Pri zaslišanju sta bila prisotna tožnik in njegov pooblaščenec, ki sta ji imela možnost postavljati vprašanja. Po zaslišanju je tožnik vztrajal pri postavitvi izvedenca ortopeda, ker sodna izvedenka naj ne bi upoštevala izvida lečečega travmatologa, da ni zmožen za delo. Do tega izvida se je postavljena sodna izvedenka izrecno opredelila. Tudi sicer pritožbeni predlog v tej smeri ne more biti upošteven, saj pred sodiščem prve stopnje ni bilo postopano po 286. b členu ZPP. Morebitno kršitev postopka zaradi neizvedbe dokaza, bi moral tožnik uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, torej na glavni obravnavi 21. 4. 2017, ko je sodišče zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov. Postavitev sodnega izvedenca travmatologa pritožnik prvič uveljavlja šele v pritožbi. Ker gre za pritožbeno novoto, predlog že zaradi tega po 1. odstavku 337. člena ZPP ne more biti pravno upošteven.

Po stališču pritožbenega sodišča je v okoliščinah konkretnega primera dejansko stanje glede tožnikove delovne zmožnosti dovolj razčiščeno z izvedenimi dokazi. Zgolj nestrinjanje z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Sicer pa prav izvedenec medicine dela lahko najbolj kompententno oceni vpliv zdravstvenega stanja na preostalo delovno zmožnost.5 Iz istih dejanskih in pravnih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tudi predlagano zaslišanje lečečega travmatologa. Vsa dejstva, bistvena za odločitev v zadevi, je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo že na podlagi izvedenih dokazov, zato ni bilo nobene potrebe, da bi dokaze skladno s preiskovalnim načelom iz 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)6 izvajalo po uradni dolžnosti.

Materialno pravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)7. Po 1. odstavku 396. člena ZPIZ-2 uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)8 obdržijo te pravice v nespremenjenem obsegu tudi po uveljavitvi tega zakona. Pravice po ZPIZ-2 lahko na podlagi 3. odstavka 396. člena ZPIZ-2 pridobijo le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti. Pomeni, da se tožniku, invalidu III. kategorije po ZPIZ-1, pravice po ZPIZ-2 lahko priznajo v primeru takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi predstavljalo poslabšanje že ugotovljene III. kategorije ali novo invalidnost v smislu II. oziroma uveljavljane I. kategorije.

V I. kategorijo invalidnosti se lahko skladno s 1. alinejo 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Invalid I. kategorije pridobi ob pogojih iz 42. člena ZPIZ-2 pravico do invalidske pokojnine (41. člen ZPIZ-2).

Dejanske okoliščine konkretnega primera

7. Pri tožniku, invalidu III. kategorije zaradi bolezni s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvijo lažjega dela, brez dvigovanja bremen nad 5 kg in v ugodnem toplotnem okolju od 15. 3. 2012 dalje,9 je po skladni oceni invalidskih komisij, podanih v predsodnem upravnem postopku, prišlo do poslabšanja III. kategorije invalidnosti, torej do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da so potrebne dodatne fizične razbremenitve pri delu. Kot invalidu III. kategorije zaradi deljenega vzroka (50 % bolezen in 50 % poškodba izven dela) mu je bila z izpodbijanima posamičnima upravnima aktoma priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, kjer bo opravljal lažje delo, brez dvigovanja bremen nad 5 kg, v klimatsko urejenem okolju, pretežno sedeče delo, s hojo po ravnem na kratke razdalje, brez dela na lestvi, počepanja in klečanja s polnim delovni časom od 1. 4. 2016 dalje.

8. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje glede spremenjene oziroma zatrjevane izgube delovne zmožnosti razčiščevalo s sodno izvedenskim mnenjem izvedenke medicine dela dr. A.A., ki pa je le še dodatno potrdila mnenje invalidskih komisij. Na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije in osebnega pregleda je ocenila, da pri tožniku do 17. 6. 201610 ni prišlo do popolne izgube delazmožnosti in so v predsodnem postopku določene omejitve ustrezne. Ob soočenju tožnikovega zdravstvenega stanja, to je zlasti bolečin desno v dimljah, oslabljene moči mišic desne spodnje okončine po zlomu pogačice, povišanega krvnega tlaka in blage ishemične srčne bolezni, in poklica nekvalificiranega delavca oziroma delovnega mesta vrtnar, je sicer ocenila, da v predhodnem invalidskem postopku določene razbremenitve ne zadoščajo več, vendar pa so v obravnavanem predsodnem upravnem postopku dodane omejitve ustrezne. Utemeljila je, da se je zdravstveno stanje spremenilo zaradi poškodbe desne pogačice, vendar ne toliko, da bi bila potrebna invalidska upokojitev.

Pri takšni oceni delazmožnosti je vztrajala tudi na zaslišanju, ko se je opredelila do izvida lečečega travmatologa, da tožnik ni zmožen za delo. Prepričljivo je pojasnila, da ima travmatolog kompentence zdravljenja poškodb, ne pa medicine dela. Dodatno je obrazložila, da bi tožnik še lahko opravljal enostavna dela, kot je sortiranje delov ali sestavljanje komponent. Pojasnila je, da delazmožnost določajo telesni in psihični dejavniki, drugih dejavnikov, kot na primer trga dela in motivacije pa pri oceni delazmožnosti ni mogoče upoštevati. Ker je podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja lahko le izkazano poslabšanje zdravstvenega stanja, so pritožbene navedbe v zvezi z brezposelnostjo, nezaposljivostjo in starostjo, za pritožbeno rešitev zadeve brezpredmetne. Glede na pritožbene navedbe je potrebno le še dodati, da niti osebni zdravnik v predlogu za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja ni ocenil, da bi bila tožnikova delovna zmožnost popolnoma izgubljena.11 Odločitev pritožbenega sodišča

9. Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje pravice od invalidske pokojnine.

10. Iz vseh predhodno utemeljenih dejanskih, procesnih in materialno pravnih razlogov je pritožbeno sodišče ob uporabi 353. člena ZPP pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Pravilno bi se tožbeni zahtevek in s tem izrek sodbe v tem delu glasil na priznanje pravice do invalidske pokojnine. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Zapisnik z naroka 21. 4. 2017 v sodnem spisu na listovni številki 52-53. 4 11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. 5 Sodba VS RS VIII Ips 26/2017. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 7 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 8 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami. 9 Odločba z dne 28. 3. 2012. 10 Obseg sodne presoje je v socialnem sporu vezan in omejen z datumom izdaje dokončne odločbe. 11 Predlog z dne 27. 11. 2015 v upravnem spisu toženca.