Jedro

Dolžnika morda dvomita v nepristranskost odločanja na Višjem sodišču v A., vendar ta dvom utemeljujeta le s trditvijo o zunajzakonski skupnosti med imenovano sodnico Višjega sodišča v A. in pooblaščencem upnice; s tem pa ostajata v sferi dvoma v t.i. subjektivno nepristranskost te sodnice, kar je lahko le razlog za njeno izločitev. To pomeni, da ne more biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča za odločanje o pritožbi dolžnikov v tem postopku se zavrne.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v B. je v ponovljenem postopku - po razveljavitvi sklepa istega sodišča z dne 21.11.2005, opr. št. In 05/00170-2, s sklepom Višjega sodišča v A. z dne 7.2.2006, opr. št. II Cp 194/2006 - tokrat v pretežnem delu ugodilo predlogu upnice za določitev sodnih penalov. Zoper tak sklep sta dolžnika 4.12.2006 vložila pritožbo, v vlogi z dne 5.12.2006 pa predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (Višjega sodišča v C.) za odločanje o njuni pritožbi z obrazložitvijo, da je "višja sodnica A. A., zaposlena na Višjem sodišču v A., zunajzakonska partnerica B. B. (odvetnika v D.), ki je v tej zadevi zakoniti zastopnik upnice, zaradi česar je zaznati neobjektivnost danih dejstev". Predlagata, da se jima "omogoči razsodba na (njuno) pritožbo na Višjem sodišču v C.".

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Okoliščin, ki jih dolžnika zatrjujeta v oporo svojemu predlogu, ni mogoče opredeliti kot razlogov smotrnosti - torej kot takih, ki bi kazale na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Zato je treba presoditi, ali je mogoče okoliščino, da je v predlogu dolžnikov imenovana višja sodnica na Višjem sodišču v A. zunajzakonska partnerica pooblaščenca upnice, uvrstiti med druge tehtne razloge v pomenu določbe 67. člena ZPP. Negativni odgovor na zastavljeno vprašanje narekuje potrebno razlikovanje med subjektivno nepristranskostjo zakonitega (naravnega) sodnika, ki se kaže v njegovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva, ter objektivno nepristranskostjo, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. To razlikovanje je pomembno, ker je utemeljen dvom v t.i. objektivno nepristranskost (sodišča) lahko "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP, medtem ko ne velja enako tudi za dvom v nepristranskost sodnika (sodnikov), ki je lahko le razlog za izločitev oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za t.i. nujno delegacijo (66. člen ZPP). Dolžnika morda dvomita v nepristranskost odločanja na Višjem sodišču v A., vendar ta dvom utemeljujeta le s trditvijo o zunajzakonski skupnosti med imenovano sodnico Višjega sodišča v A. in pooblaščencem upnice; s tem pa ostajata v sferi dvoma v t.i. subjektivno nepristranskost te sodnice, kar je lahko le razlog za njeno izločitev. To pomeni, da ne more biti hkrati še "drug tehten razlog" za delegacijo v pomenu določbe 67. člena ZPP. Ker torej tehtni razlogi, ki bi narekovali prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, niso podani, je bilo treba predlog dolžnikov zavrniti.