Jedro

Ker je sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo materialnopravni zaključek, da so zatrjevane ustne kreditne pogodbe nične.

Izrek

I. Pritožbi zoper II. točko izreka se ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 70762/2015 z dne 10. 6. 2015, razveljavi tudi v prvem odstavku izreka za znesek 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2015 do prenehanja obveznosti ter v tretjem odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 57,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2015 do prenehanja obveznosti in se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

II. Pritožbi zoper VI. točko izreka se ugodi in se izpodbijana sodba v VI. točki izreka spremeni tako, da se glasi: "Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti 976,61 EUR pravdnih stroškov tožene stranke v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 ... s sklicem ... (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 2579/2015), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka."

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti 291,19 EUR pravdnih stroškov tožene stranke za pritožbeni postopek v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 ... s sklicem ... (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 964/2017), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 70762/2015 z dne 10. 6. 2015, razveljavilo za znesek 710,59 EUR in v tem delu postopek ustavilo (I. točka izreka). Odločilo je, da navedeni sklep o izvršbi ostane v veljavi v prvem odstavku izreka za znesek 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2015 do prenehanja obveznosti ter v tretjem odstavku izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 57,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 6. 2015 do prenehanja obveznosti (II. točka izreka). V presežku (v prvem odstavku izreka za znesek 14.490,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2015 do prenehanja obveznosti, za znesek 7.461,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2015 do prenehanja obveznosti) je citirani sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Podredni zahtevek, po katerem bi bil toženec dolžan tožnici plačati 25.490,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 4. 2015, je zavrglo (IV. točka izreka). Tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od posameznih zneskov, opredeljenih v V. točki izreka, je zavrnilo (V. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna tožencu plačati stroške postopka v višini 298,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (VI. točka izreka).

2. Toženec se pritožuje zoper II. in VI. točko izreka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da pravdni stranki nista sklenili ustnih posojilnih pogodb in da se od tožnice pričakuje, da sklepa pisne posojilne pogodbe. Ker se ukvarja z dejavnostjo dajanja posojil, je trditev o posojanju denarja na ustni bazi in na odpoklic neprepričljiva in v nasprotju s poslovno prakso. Tožnica bi lahko posojila izkazala s predložitvijo listin o plačanem davku od dohodka iz naslova zatrjevanih obresti oziroma s predložitvijo bilanc. Vtoževane terjatve so rezultat poslovnega sodelovanja F. O. z njegovo materjo, ki je poslovala preko njegovega računa. Ker z vsebino materinega poslovnega odnosa s F. O. ni bil seznanjen, je stališče izpodbijane sodbe o pomanjkljivosti trditvene podlage v nasprotju s 7. in 212. členom ter drugim odstavkom 214. člena ZPP. Njegova mati je podrobno pojasnila vsebino poslovnega sodelovanja s F. O. Ker je sodišče zavrnilo njeno izpovedbo, je zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče ni upoštevalo vseh izvedenih dokazov. Odločitev temelji le na potrdilih o denarnih nakazilih. Pravdni stranki o poslih F. O. nista bili seznanjeni. T. O. je izpovedala, da se tožnica ukvarja s posojanjem denarja kot svojo dejavnostjo. F.O. ni poznal. Z. Ž. je kot nekdanja partnerka F. O. zainteresirana za izid postopka. Poleg tega Z. Ž. ni potrdila trditev o ustno sklenjenih posojilnih pogodbah. Sklicuje se na pisno posojilno pogodbo, sklenjeno med tožnico in družbo I., d.o.o. Njegov podpis na navedeni pogodbi ne potrjuje zaključka, da je F. O. poznal. Sklicuje se tudi na svojo in materino izpovedbo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev. Z vsebinskimi argumenti sodišča prve stopnje se je strinjala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnica je primarni tožbeni zahtevek utemeljevala s trditvami, (1) da je njen nekdanji zakoniti zastopnik F. O. s tožencem sklenil večje število ustnih posojilnih pogodb na odpoklic, (2) da je bila med strankama dogovorjena obrestna mera v višini 12 % letno po linearni obrestni meri, (3) da iz potrdil o nakazilih izhaja, da je tožnica pri vsakem nakazilu kot namen nakazila navedla posojilo, (4) da se je toženec s F. O. sestajal, (5) da je toženec od tožnice prejemal posojila na svoj osebni račun za lastno uporabo in potrošnjo,1 (6) da toženec ni prejemal nobenih dohodkov (plače ali denarnega nadomestila) in da je nakazana posojila uporabljal za lastno potrošnjo2 ter (7) da je tožnica v marcu 2014 toženca obvestila o odpoklicu posojil in zapadlosti obveznosti.

6. V izpodbijanem delu sodbe je ugotovljeno, - da je tožnica tožencu na podlagi ustnih posojilnih pogodb posodila 11.000,00 EUR,3 - da tožnica ni predložila podpisanih posojilnih pogodb, da je na potrdilih o tožničinih nakazilih denarja tožencu kot namen nakazila navedeno "posojilo" in da se tožnica ukvarja s posojanjem denarja, - da iz izpovedbe tožničine zakonite zastopnice T. O., ki je hči pok. F. O., izhaja zaključek, da T. O. ni bila seznanjena z očetovimi posli, da je njen oče dajal posojila le znanim osebam in da je toženca poznal ter da se tožnica ukvarja s posojanjem denarja podjetjem in fizičnim osebam v likvidnostnih težavah.

7. Izpodbijani del sodbe temelji na stališču, da iz dejanskih ugotovitev izhaja materialnopravni zaključek, da sta pravdni stranki na podlagi prvega odstavka 569. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sklenili ustne posojilne pogodbe. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženčev ugovor o neobstoju ustnih posojilnih pogodb, ki ga je utemeljeval s posplošeno trditvijo, da so vtoževani zneski rezultat poslovnega sodelovanja njegove matere I. V. s pok. F. O., ni bil konkretiziran. Čeprav je toženčeva mati obširno izpovedala o poslovnem sodelovanju s pok. F. O., sodišče prve stopnje njene izpovedbe zaradi pomanjkljive trditvene podlage ni upoštevalo. Ker je toženec dopustil poslovanje preko svojega računa v relativno visokem znesku, bi po stališču izpodbijane sodbe v sodnem postopku moral določneje zatrjevati dejstva, ki so mu v korist. 8. Stališče izpodbijane sodbe, da sta pravdni stranki sklepali ustne posojilne pogodbe na podlagi prvega odstavka 569. člena OZ, je materialnopravno zmotno. Pravdno sodišče je dolžno presoditi trditve strank z vidika vseh pravnih podlag.4 Iz tožbene trditve, da je tožnica s tožencem sklepala ustne posojilne pogodbe, izhaja materialnopravno zaključek, da je zatrjevane ustne pogodbe sklepala kot dajalka kreditov v smislu 2. člena Zakon o potrošniških kreditih (v nadaljevanju ZPotK-1).5 Iz tožbene trditve, da toženec ni prejemal nobenih dohodkov (plače ali denarnega nadomestila) in da je nakazana denarna sredstva uporabljal za lastno potrošnjo, izhaja materialnopravni zaključek, da je zatrjevane ustne pogodbe sklepal kot potrošnik.6 Iz tožbenih trditev izhaja torej materialnopravni zaključek, da sta pravdni stranki sklepali kreditne pogodbe iz prvega odstavka 1. člena ZPotK-1.7

9. Prvi odstavek 10. člena ZPotK-1 določa, da mora kreditna pogodba biti sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Prvi odstavek 27. člena ZPotK-1 določa, da je nično vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika. Na podlagi 92. člena OZ je pravdno sodišče dolžno v okviru trditev strank paziti na ničnost po uradni dolžnosti.

10. Pritožba utemeljeno izpostavlja dejstvo, da zatrjevane pogodbe niso bile sklenjene pisno. Iz tožbenih trditev, (1) da je tožnica s tožencem sklepala ustne pogodbe in (2) da je toženec nakazan denar uporabljal za lastno potrošnjo, ne izhaja zaključek o utemeljenosti tožbenega zahtevka po materialnem pravu. Ker je sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo materialnopravni zaključek, da so zatrjevane ustne kreditne pogodbe nične. V okoliščinah konkretnega primera je upoštevaje tožbeno naracijo8 očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom iz primarnega tožbenega zahtevka objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku.9 Ker je tožničina tožba neodpravljivo nesklepčna, je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe prvega odstavka 27. člena v zvezi s prvim odstavkom 10. členom ZPotK-1 pritožbi zoper II. točko izreka ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo tako, da je primarni tožbeni zahtevek iz II. točke izreka zavrnilo (I. točka izreka). Posledično se pritožbenemu sodišču do ostalih pritožbenih navedb ni bilo potrebno opredeljevati.

11. Čeprav je bil tožničin primarni tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, v okoliščinah konkretnega primera ni podlage za presojo utemeljenosti podrednega zahtevka, s katerim je tožnica iz naslova neupravičene obogatitve od toženca zahtevala plačilo zneska v višini 25.490,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je namreč podredni tožbeni zahtevek zavrglo, toženka pa navedene odločitve iz IV. točke izreka ni pritožbeno izpodbijala in je pravnomočna.

12. Odločitev o spremembi izpodbijane sodbe ima posledice tudi glede stroškovne odločitve (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je moralo v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP10 po uradni dolžnosti odločiti o višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP11, ki jih mora tožnica namesto tožencu povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi. Obseg stroškov sodišče ugotovi iz odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.12 Služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani je pritožbenemu sodišču na podlagi zaprosila za posredovanje podatkov posredovala informacijo o višini stroškov iz prvega odstavka 46. člena ZBPP.

13. Tožencu je bila na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 9. 11. 2015 in opr. št. Bpp 2579/2015 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Iz tega naslova je bilo toženčevem odvetniku izplačanih 976,61 EUR. Ker je bil tožničin tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zoper VI. točko izreka in jo spremenilo tako, da je tožnica dolžna v roku 15 dni v proračun Republike Slovenije povrniti 976,61 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka (II. točka izreka).

14. Tožencu je bila na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 31. 3. 2017 in opr. št. Bpp 964/2017 dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za sestavo in vložitev pritožbe zoper izpodbijano odločbo. Iz tega naslova je bilo toženčevem odvetniku izplačanih 291,19 EUR. Ker je toženec s pritožbo v celoti uspel, je tožnica dolžna v roku 15 dni v proračun Republike Slovenije povrniti 291,19 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka (III. točka izreka). Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. 1 Glej tožničino pripravljalno vlogo z dne 23. 8. 2016, list. št. 58. 2 Glej tožničino pripravljalno vlogo z dne 23. 11. 2016, list. št. 103, 105. 3 Pravdni stranki naj bi sklenili ustne posojilne pogodbe z dne 6. 9. 2011 za znesek 3.000,00 EUR, z dne 14. 9. 2011 za znesek 1.500,00 EUR, z dne 11. 10. 2011 za znesek 2.000,00 EUR, z dne 2. 11. 2011 za znesek 3.000,00 EUR in z dne 7. 5. 2012 za znesek 1.500,00 EUR. 4 Glej sklep VS RS z dne 20.11.2014, opr. št. II Ips 310/2012. 5 Glej 1. točko 2. člena ZPotK-1, ki določa, da je dajalec kredita fizična ali pravna oseba, ki da ali obljubi, da bo dala kredit ali posojilo v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica. 6 Glej 9. točko 2. člena ZPotK-1, ki določa, da je potrošnik fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti. 7 Določba se glasi: Ta zakon ureja kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica, ki jemlje kredit pod pogoji in za namen, ki ga določa ta zakon. 8 Izpodbijani del sodbe se nanaša le na ugodilni del primarnega tožbenega zahtevka iz II. točke izreka, s katerim tožnica od toženca zahteva plačilo denarnih zneskov na podlagi ustno sklenjenih posojilnih pogodb. 9 Glej sodbo VS RS z dne 31. 1. 2013, opr. št. II Ips 642/2009. 10 Tretji odstavek 46. člena ZBPP se glasi: O višini in obsegu stroškov iz prvega odstavka tega člena, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka. 11 Prvi odstavek 46. člena ZBPP se glasi: Stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija ter nagrada in stroški dodeljenega pooblaščenca po šestem odstavku 30. člena tega zakona so stroški sodnega postopka. 12 Drugi odstavek 46. člena ZBPP.