Jedro

Izoblikovano stališče sodne prakse je, da odvetnika zavezuje posebna skrbnost glede zagotovitve nadomeščanja predvidljive odsotnosti. Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS (sklep Up 346/2002) iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja, da mora biti stranki v pravdnem postopku iz opravičenih razlogov načelno omogočena preložitev naroka. Vendar te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS. Osebna navzočnost izbranega pravnega zastopnika je res strankina pravica; vendar mora izbrani pravni zastopnik zagotoviti svojo navzočnost, da postopek ne bi bil oviran. Pri zastopanju stranke mora namreč pooblaščenec ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 589,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica do ¾ solastnica nepremičnin, pripisanih k nekdaj vložni številki 1858 in 1859 k. o. ..., sedaj parc. št. 3290 k. o. ... Tožničino pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožnica vložila revizijo. Pritožbenemu sodišču očita procesne kršitve, ker ni pravilno odgovorilo na pritožbene očitke. Zato je enako kot sodišče prve stopnje kršilo načelo obojestranskega zaslišanja, njegova sodba je pomanjkljiva, razlogi sodbe pa v medsebojnem nasprotju. Zaradi neizvedbe zaslišanja tožnice in priče ni ugotovljena prava tožničina volja glede vsebine sporazuma s tožencem. Zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem tožnice ter prič B. M. in N. S. ni obrazložena. Tožnici ni bila dana možnost udeležbe na glavni obravnavi. Prvi in hkrati zadnji narok za glavno obravnavo je sodišče opravilo v nenavzočnosti tožnice in njenega pooblaščenca kljub temu, da je slednji prosil za preložitev obravnave zaradi lastne in tožničine zdravstvene nezmožnosti. Prav zaradi slabega zdravstvenega stanja si tožničin pooblaščenec ni bil sposoben poiskati substituta za zastopanje na obravnavi, poleg tega pa ima stranka pravico, da jo zastopa prav izbrani pooblaščenec. S takim ravnanjem sodišča je bila tožnici odvzeta možnost prerekati navedbe oziroma stališča tožene stranke na prvem naroku. Zato je sodišče kršilo tudi 2. in 22. člen Ustave Republike Slovenije. Pritožbeno sodišče je napačno odločilo, da pogoja za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo (tako opravičilo kot njegova vsebinska utemeljenost) nista bila izpolnjena. Tožnica pravnomočno sodbo izpodbija tudi glede stroškovne odločitve. Vztraja, da je sodišče prve stopnje ni zadostno specificiralo. Revidentka predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana 4. 7. 2008, zato je treba tudi revizijo obravnavati po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki so veljale pred 1. 10. 2008, ko se je pričela uporabljati novela ZPP-D (Ur. l. RS, št. 45/2008).

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencu, ki je nanjo odgovoril. V odgovoru opozarja, da revidentka odvetnice B. M. ni predlagala za zaslišanje kot pričo, sploh pa ta odvetnica ni sestavljala sporazuma o ugotovitvi skupnega premoženja zakoncev, ki je predmet te pravde. Procesnih kršitev nista storili ne sodišče prve in ne sodišče druge stopnje, saj na naroku 4. 7. 2008 sodišče prve stopnje ni izvedlo nobenih novih dokazov, do katerih bi se tožnica imela pravico opredeliti. Toženec predlaga zavrnitev revizije in priglaša stroške.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so z revizijo uveljavljani, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Med pravdnima strankama je sporen solastninski delež tožnice na nepremičnini parc. št. 3290 k. o. ... Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je tožnica polovico nepremičnine podedovala po svojih starših, drugo polovico hiše pa je pridobila v nepravdnem postopku z izplačilom sestre kot solastnice v začetku leta 1994. Konec leta 1994 sta pravdni stranki (tedaj še zakonca) po določilu drugega odstavka 58. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pred sodnikom sklenili sporazum o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem. Na podlagi sporazuma je toženec na (celotni) sporni nepremičnini pridobil solastninsko pravico do 1/2, ki je tudi vknjižena v zemljiški knjigi. S tožbo pa tožnica zahteva, da se ugotovi, da je sama solastnica do deleža ¾, toženec pa le do deleža ¼ celotne nepremičnine, saj je ½ nepremičnine tožnica pridobila na podlagi dedovanja, toženec pa je pri pridobitvi nepremičnine sodeloval le pri izplačilu tožničine sestre, torej na preostali polovici nepremičnine.

8. Sodišče prve stopnje je prvi narok za glavno obravnavo razpisalo za 23. 5. 2008. Zaradi zdravstvenih razlogov na strani tožničinega pooblaščenca in same tožnice je bil narok preložen na 4. 7. 2008 (ko naj bi bil glede na prvo opravičilo tožničin pooblaščenec že sposoben pristopiti na narok). Dan pred narokom je sodišče prejelo ponovno prošnjo tožničinega pooblaščenca za preložitev naroka, ker sta oba s tožnico še vedno oz. spet iz zdravstvenih razlogov nesposobna za prihod na narok. Sodišče naroka ni preklicalo, ampak ga je opravilo, na njem vpogledalo listinske dokaze ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavzelo je stališče, da tožnico veže sklenjeni sporazum, ki ga ni nikoli izpodbijala.

9. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Kadar uveljavlja procesne kršitve, mora revident slednje očitati sodišču druge stopnje oziroma njegovi sodbi, saj ponavljanje pritožbenih razlogov praviloma ne more biti uspešno. To se lahko zgodi le tedaj, če na očitke procesnih kršitev, ki naj bi jih storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče sploh ni odgovorilo ali pa je odgovorilo napačno.

10. Stališče pritožbenega sodišča, da so bili za opravo prvega naroka za glavno obravnavo izpolnjeni pogoji, je tudi po oceni Vrhovnega sodišča pravilno. Izoblikovano stališče sodne prakse(1) je, da odvetnika zavezuje posebna skrbnost glede zagotovitve nadomeščanja predvidljive odsotnosti. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ocenili, da 4. 7. 2008, ko je sodišče prve stopnje opravilo narok za glavno obravnavo, ni obstajala nepredvidljiva in neodvrnljiva ovira, zaradi katere odvetnik ne bi mogel zagotoviti substitucije na naroku. Tudi po stališču Ustavnega sodišča RS (sklep Up 346/2002) iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu URS izhaja, da mora biti stranki v pravdnem postopku iz opravičenih razlogov načelno omogočena preložitev naroka. Vendar te pravice ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu URS. Pritožbeno sodišče je tehtanje teh dveh nasprotujočih si pravic pravdnih udeležencev pravilno opravilo. Osebna navzočnost izbranega pravnega zastopnika je res strankina pravica; vendar mora izbrani pravni zastopnik zagotoviti svojo navzočnost, da postopek ne bi bil oviran. Pri zastopanju stranke mora namreč pooblaščenec ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Pri uveljavljanju in varovanju zakonitih pravic in pravnih koristi svojih klientov mora pomagati sodišču s svojim nastopom in s svojimi predlogi. Zagotovitev substituta za zastopanje na naroku za glavno obravnavo brez dvoma spada v okvir dolžne skrbnosti vsakega odvetnika. Sklicevanje tožnice na pravico do proste izbire pooblaščenca (tako v pritožbi kot v reviziji) pa je prirejeno potrebam pravnega sredstva, saj glede na vsebino prvega opravičila za narok 23. 5. 2008, tožnica substitucije ni odklanjala.

11. Ker je bil prvi narok za glavno obravnavo pravilno opravljen, je glede na trditve obeh pravdnih strank, podane do tega trenutka, pravilna tudi zavrnitev dokazov z zaslišanjem strank in prič. Že iz skupnih navedb pravdnih strank in iz pisnega sporazuma med zakoncema v prilogi B3 jasno in brez dvoma izhaja, kaj sta zakonca zajela kot njuno skupno premoženje, pa tudi, zakaj sta deleža na celotnem premoženju enaka. Izvajanje dokazov za odločitev ni bilo potrebno, ker ni bilo nasprotujočih si trditev. Odločitev pritožbenega sodišča, ko je zavrnilo očitek pomanjkljivosti prvostopenjske sodbe glede obrazloženosti zavrnitve dokazov, češ da je ta zadostna, je pravilna; priča M. T. pa sploh ni bila predlagana.

12. Revizija glede neobrazloženosti stroškovne odločitve sodišča prve stopnje, ki jo je pritožbeno sodišče potrdilo, ni dovoljena, saj sklep o stroških ni sklep, s katerim bi se postopek končal in zoper katerega bi bila revizija dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP).

13. Z vidika materialnega prava, ki ga mora Vrhovno sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti, je odločitev nižjih sodišč pravilna. Skupnost skupnega premoženja, v katerega spada tudi sporna nepremičnina, sta pravdni stranki, tedaj zakonca, razdružila s sporazumom (v predpisani obličnosti) v letu 1994. Njun dogovor ju zavezuje, stranki pa ga lahko spreminjata le sporazumno ali pa z uveljavljanjem neveljavnosti.(2)

14. Ker v reviziji uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 378. člena ZPP.

15. Ker z revizijo ni uspela, tožeča stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP); tožencu pa je dolžna v 15 dneh povrniti njegove stroške za sestavo odgovora na revizijo v višini 589,63 EUR (za odvetniško nagrado in materialne stroške 491,36 EUR, za DDV 98,27 EUR), v primeru zamude s plačilom pa bo dolgovala tudi zakonske zamudne obresti.

Op. št. (1): Sklep VS RS II Ips 495/99, II Ips 322/2000 Op. št. (2): Odločbe VS RS II Ips 340/2002, II Ips 372/96, II Ips 419/96, na katere se sklicuje toženec v odgovoru na revizijo.