Jedro

Senat univerze lahko izvoli v naziv le redne profesorje in znanstvene svetnike, v primerih izvolitev v vse druge nazive pa ima vlogo pritožbenega organa. In prav v vlogi pritožbenega organa je po presoji sodišča senat dolžan (smiselno) postopati tako, kot je to predvideno v ZUP, kadar gre za ravnanje organa druge stopnje v primeru pritožbe, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP).

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Senata Univerze v Ljubljani, št. 024-202/12 z dne 4. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Senat Univerze v Ljubljani (Senat UL) zavrgel pritožbo tožeče stranke, vloženo zaradi molka organa prve stopnje (Senata Akademije za glasbo) v zvezi s postopkom za (ponovno) izvolitev tožeče stranke v naziv docent za področje orkestrsko dirigiranje. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje z določbami Statuta Univerze v Ljubljani (Statut UL) glede izvolitve v naziv, v skladu s katerimi Senat UL ni pristojen odločati o izvolitvi kandidata v naziv docent. Senat UL na podlagi 211. člena Statuta UL izvoli v naziv redne profesorje in znanstvene svetnike, kot pritožbeni organ pa lahko pritožbo v postopku izvolitve v naziv v skladu z 222. členom Statuta UL zavrne ali pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje na članico v fazo postopka, v kateri je prišlo do kršitve.

V nadaljevanju povzema postopek izvolitve tožeče stranke v naziv docent za orkestrsko dirigiranje, ki se je pričel z vlogo dne 19. 5. 2009. Navaja, da je na podlagi ocen o strokovni in pedagoški usposobljenosti tožeče stranke (dveh pozitivnih in ene negativne ocene o strokovni usposobljenosti ter dveh pozitivnih in ene negativne ocene preizkusnega predavanja) Habilitacijska komisija dne 9. 6. 2010 sprejela sklep, da tožeča stranka ne izpolnjuje v celoti vseh pogojev za izvolitev v naziv docent za predmetno področje, ker skladno z določilom drugega odstavka 8. člena Meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev (Merila), nima pozitivne ocene preizkusnega predavanja. Na podlagi citiranega sklepa Habilitacijske komisije je Senat Akademije za glasbo (Senat AG) na seji dne 2. 7. 2010 sprejel ugotovitveni sklep št. 556 (sklep Senata AG št. 556 z dne 7. 9. 2010), da izvolitev tožeče stranke v naziv docent za področja orkestrsko dirigiranje ni mogoča (216. člen Statuta UL). Zoper navedeni ugotovitveni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo na Senat UL, ki je njeni pritožbi (na seji z dne 16. 11. 2010) ugodil tako, da je citirani sklep Senata AG razveljavil in zadevo vrnil v ponovno odločanje članici univerze ( odločba Senata UL št. 200-01/11-RSO-MB-ag-sg z dne 21. 6. 2011). Ugotovil je, da je Habilitacijska komisija napačno ocenila, da tožeča stranka nima pozitivne ocene preizkusnega predavanja, saj je le en poročevalec to predavanje ocenil z negativno oceno. Ne Statut UL in ne Merila ne poznajo pojma pozitivna ocena s pridržkom, kot je Habilitacijska komisija interpretirala pozitivno oceno enega od ocenjevalcev. Iz določb 215. člena Statuta UL pa izhaja, da pogoji za nadaljevanje postopka niso izpolnjeni, če so mnenja dveh ali več poročevalcev o strokovni usposobljenosti negativna. Ker sta, kljub večkratnemu neuspešnemu pozivanju tožeče stranke, da Senat AG oziroma Senat UL odloči o izvršitvi navedene odločbe, oba organa vztrajala, da tožeča stranka ponovi preizkusno predavanje, tožeča stranka pa je temu nasprotovala, je Senat UL po ponovnem pozivu tožeče stranke z dne 27. 2. 2014 odločil o pritožbi tožeče stranke (zaradi molka organa prve stopnje) z dne 15. 5. 2012 tako kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

Tožeča stranka je zoper navedeno odločitev vložila tožbo, v kateri zatrjuje, da so bila v postopku habilitacije kršena pravila postopka, ki so imela za posledico, da je bilo tudi materialno pravo v obravnavani zadevi nepravilno uporabljeno. Zato je izpodbijana odločitev nezakonita. Navaja, da se v postopku habilitacije subsidiarno uporablja ZUP, ki v 255. členu določa, kako ravnati v primerih, ko organ prve stopnje ne izvrši odločitve organa druge stopnje, konkretno odločbe senata UL z dne 21. 6. 2011. Zatrjuje tudi, da ima izpodbijana odločitev za posledico tudi, da ne more doseči vsebinske odločitve v zadevi, zoper katero bi lahko uveljavljala pravna sredstva. Zaradi tega, ker se ji ta pravica ob molku AG in odklonitvi drugostopenjskega organa, da bi v takem primeru ukrepal v skladu z ZUP in prevzel odločanje, odreka, to pomeni tudi kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

Če bi Senat UL vsebinsko odločil v zadevi, ne bi kršil Statuta UL. Ta v 211. členu določa, da Senat UL voli redne profesorje. To je hierarhično najvišji naziv, do katerega je mogoče priti šele preko predhodnih nazivov docent in izredni profesor. Če ima torej Senat UL izrecno pristojnost voliti v hierarhični najvišji naziv, ni logično, da v primeru, kadar članica svoje dolžnosti noče opraviti, ne bi imel namesto nje pristojnosti voliti tudi v najnižji naziv. Izpodbijano stališče pa bi tudi pomenilo, da drugostopenjski organ v primeru samovolje prvostopenjskega organa, nima nobenih možnosti doseči izvršitev svojih odločitev, zainteresirana oseba pa ne možnosti varstva svojih pravic in pravnih koristi, kar je v nasprotju z načelom pravne države. V primeru, da Senat UL odloči o predmetni zadevi po vsebini, gre le za izvršitev dejanja, ki bi ga članica UL morala storiti, a ga ni, oz. za spoštovanje veljavnega pravnega reda. Senat UL v takšnem primeru nikakor ne bi posegel na strokovno področje članice, saj bi odločal izključno na podlagi strokovnih mnenj in ocen, ki jih je pridobila v skladu s pravili UL in lastnimi pravili članica sama. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek. Zahteva, da se toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse navedbe tožeče stranke in pojasnjuje, kako je postopek izvolitve v naziv urejen v Statutu UL. Strinja se, da je tožeča stranka dne 19. 5. 2009 vložila prošnjo za prvo izvolitev v naziv docent za področje orkestrsko dirigiranje ter da je dekan AG (pravilno Senat AG) izdal sklep, da izvolitev tožeče stranke v naziv ni mogoča. Poudarja tudi, da je Senat UL na seji dne 14. 6. 2011 ugodil pritožbi tožeče stranke zoper citirani sklep dekana AG o neizvolitvi v naziv ter zadevo vrnil v ponovno odločanje na članico, saj v postopku izvolitve kandidatov v naziv docent nastopa kot pritožbeni, torej drugostopenjski organ.

Navaja, da je AG v ponovljenem postopku tožečo stranko pozvala k novemu preizkusnemu predavanju, čemur je tožeča stranka nasprotovala, ker je menila, da je kršitev nastala v fazi odločanja Habilitacijske komisije, ki je napačno vrednotila pisne ocene članov komisije poročevalcev o opravljanjem preizkusnem predavanju in ne v kateri od prehodnih faz postopka. Po oceni tožene stranke je odločitev AG, da tožeča stranka ponovno opravi preizkusno predavanje pravilna, saj bi poročevalci v skladu z Merili morali pripraviti enotno poročilo in ne ločenih ocen, po tolikšnem času, pa bi poročevalci težko oblikovali enotna poročila. Napaka v prejšnjem postopku je bila storjena že v fazi ocenjevanja preizkusnega predavanja in ni šlo zgolj za napačno interpretacijo ocen članov komisije preizkusnega predavanja.

V zvezi z vloženo pritožbo zaradi molka oz. neizdaje in nevročitve odločbe v predpisanem roku in zaradi napačne uporabe materialnega prava v postopku, s katero je tožeča stranka predlagala, da Senat UL pozove AG, da izvrši njegovo odločbo v roku 30 dni in ustavi ponovljen postopek v predmetni zadevi. Pojasnjuje, da je tožena stranka večkrat pozvala AG, da postopek izvolitve v naziv tožeče stranke čim prej zaključi, kar pa, zaradi nasprotovanja tožeče stranke ponovnemu preizkusnemu predavanju, ni mogla storiti. Na pozive kandidata, naj Senat UL sam odloči o njegovi vlogi, pa je tožena stranka tožečo stranko seznanila z določbami Statuta UL, v katerih je opredeljena pristojnost odločanja o vlogah in pojasnila, v kateri fazi postopka je napaka dejansko nastala in ji tudi svetovala, da naj opravi preizkusno predavanje, saj bo tako omogočeno nadaljevanje postopka izvolitve v naziv. Postopek izvolitve v naziv, ki je opravilo strokovne narave, je tožena stranka avtonomno uredila v Statutu UL in z Merili. V skladu s predpisi Senat UL nima pristojnosti odločiti o izvolitvi v naziv docent. Predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet sodne presoje dokončen sklep Senata UL, s katerim je bila zavržena pritožba tožeče stranke v zvezi z molkom organa prve stopnje (Senata AG) v postopku za (ponovno) izvolitev tožeče stranke v naziv docent za področje orkestrsko dirigiranje iz razloga, ker Senat UL kot pritožbeni organ nima pooblastila izvoliti kandidata v naziv docent, temveč je to v skladu z določili Statuta UL v pristojnosti članice UL.

Tožeči stranki je zoper izpodbijano odločitev zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu in iz tega dejstva izhaja tudi, da mora pristojni organ v zadevi odločati ob smiselni uporabi določb ZUP, ki se nanašajo na pritožbo, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP), saj brez tega nadzor nad zakonitostjo takega akta ni mogoč. Pri tem gre za omejeno sodno presojo, saj je glede na določbo prvega odstavka 58. člena Ustave RS državna univerza avtonomna. To pomeni, da sodišče v okviru habilitacijskega postopka, urejenega v Statutu UL (člen 211 in naslednji), presodi, ali so bila v tem postopku pri izdaji izpodbijanega akta spoštovana tudi pravila ZUP.

Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je Senat UL svojo odločitev oprl na določbi 211. in 222. člena Statuta UL, s katerima je opredeljena njegova pristojnost v postopkih izvolitve v naziv. Res je, da v teh postopkih Senat UL lahko izvoli v naziv le redne profesorje in znanstvene svetnike, v primerih izvolitev v vse druge nazive, pa ima vlogo pritožbenega organa. In prav v vlogi pritožbenega organa je po presoji sodišča Senat UL, v primeru kot je obravnavani, dolžan (smiselno) postopati tako, kot je to predvideno v ZUP, kadar gre za ravnanje organa druge stopnje v primeru pritožbe, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP). Iz podatkov zadeve izhaja, da je Senata UL z odločbo št. 200-01/11-RSP-MB-ag-sg z dne 21. 6. 2011 v pritožbenem postopku sklep Senata AG št. 556 z dne 7. 9. 2010 (da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za imenovanje v naziv docent) razveljavil in zadevo vrnil v ponovno odločanje AG. Pri tem je svojo odločitev oprl na ugotovitev, da je Habilitacijska komisija eno od dveh pozitivnih ocen preizkusnega predavanja nepravilno in v nasprotju s Statutom UL ter Merili ovrednotila kot pozitivno oceno s pridržkom ter na podlagi tega zaključila, da tožeča stranka nima pozitivne ocene preizkusnega predavanja. Na podlagi navedenega sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je v postopku habilitacije prišlo do kršitev pri delu Habilitacijske komisije, kar upoštevaje določbo tretjega odstavka 222. člena Statuta UL pomeni, da je bila zadeva vrnjena AG v ponovno odločanje v fazo vrednotenja ocen (že opravljenega) preizkusnega predavanja, torej Habilitacijski komisiji.

Glede na to, da v času od izdaje odločbe Senata UL, s katero je bilo pritožbi tožeče stranke ugodeno in zadeva vrnjena AG v ponoven postopek, le-ta več let (od leta 2011) ni uspela izpeljati postopka v skladu z napotilom Senata UL v citirani odločbi z dne 21. 6. 2011, je bilo postopanje tožeče stranke, ki je v zvezi z molkom senata AG vložila pritožbo na Senat UL (kot pritožbeni organ), dopustno in povsem zakonito. Senat UL bi moral zato pritožbo obravnavati po vsebini in ob upoštevanju določbe 211. člena Statuta UL ter smiselni uporabi določbe 255. člena ZUP odločiti tako, da se pritožbi ugodi ter Habilitacijski komisiji (ki je v skladu z 51. členom Statuta UL komisija Senata UL) naložiti, da v določenem roku na podlagi ponovnega ovrednotenja ocen (že) opravljenega preizkusnega predavanja odloči o tem ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv docent ali ne, Senatu AG pa naložiti, da v določenem roku, na podlagi odločitve Habilitacijske komisije, odloči o (ne)izvolitvi tožeče stranke v naziv docent. Upoštevaje vse navedeno je sodišče ugotovilo, da izpodbijana odločitev ni bila sprejeta z upoštevanjem citiranih določb Statuta UL in ZUP, navedene procesne kršitve pa so vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo Senatu UL v ponovni postopek, v katerem mora odločiti v skladu z napotki sodišča izraženimi v tej sodbi.

Odločitev o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu. Ker je sodišče tožbi ugodilo in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.