Jedro

Po drugem odstavku 153. člena OZ je zavarovanec toženke oproščen odgovornosti za škodo od nevarne stvari. Med njegovo vinjenostjo in prometno nezgodo ni bilo vzročne zveze, škoda pa je nastala izključno zaradi dejanja tožnice, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zaradi plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpela v prometni nesreči z zavarovancem toženke. Sodišče prve stopnje je njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zavrnilo njeno pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Tožnica zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Obširno utemeljuje svoje nestrinjanje z ugotovitvijo nižjih sodišč, da je do prometne nesreče prišlo izključno zaradi njenega ravnanja. Zavarovanec toženke je bil močno vinjen in ni mogel ravnati kot vsak povprečen in trezen voznik.

3. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Tožnica v reviziji ne navede, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi zagrešili nižji sodišči. Ker revizijsko sodišče na procesne kršitve ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), tega nekonkretiziranega očitka ni upoštevalo.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). To pomeni, da je revizijsko sodišče pri odločanju vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih je potrdilo pritožbeno sodišče: a) da je tožnica s kolesom zapeljala z neprednostne na prednostno cesto in se pri tem zaletela v zadnji bočni del avtomobila zavarovanca toženke; b) da je zavarovanec toženke vozil s primerno hitrostjo; c) da je bil vinjen; d) da je v ključnem trenutku nezgode ravnal tako, kot bi bilo pričakovati od vsakega povprečno skrbnega in treznega voznika, ki ne bi mogel predvideti, da se tožnica ne bo ustavila pred zavojem na prednostno cesto in e) da zavarovanec toženke, tudi če ne bi bil vinjen, nezgode ne bi mogel preprečiti. Revizijske navedbe o tem, da zavarovanec toženke prav zaradi močne vinjenosti ni ustrezno reagiral in da bi, če bi bil trezen, nesrečo lahko preprečil, pomenijo nestrinjanje z ugotovljenimi dejstvi. Zato revizijsko sodišče nanje ni odgovorilo.

7. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta sodišči pravilno odločili, da je zavarovanec toženke po drugem odstavku 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ) oproščen odgovornosti za škodo od nevarne stvari. Med njegovo vinjenostjo in prometno nezgodo ni bilo vzročne zveze, škoda pa je nastala izključno zaradi dejanja zavarovanca toženke, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti. Zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

8. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče tožničino revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).