Jedro

Sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport 700-26/2011-7 z dne 6. 8.2012 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 4.843,40 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je toženka po uradni dolžnosti izdala sklep o dovolitvi obnove postopka javnega razpisa št. 54451-4/2010 z dne 15. 6. 2010 za sofinanciranje operacije „Večnamenski nogometni stadion Stožice“ glede tožnika v zvezi z javnim razpisom za izbor operacij za sofinanciranje v športno-turistično infrastrukturo III, ki je bil dokončno zaključen s sklepom 54451-4/2010-34 z dne 30. 7. 2010 (sklep o popravi pomote 54451-4/2010-39 z dne 3. 8. 2010) in sicer glede 2. točke izreka, ki določa višino sofinanciranja operacije „Večnamenski nogometni stadion Stožice“ iz sredstev ESRR. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka med drugim navaja, da je bilo tožniku odobreno sofinanciranje predmetne operacije v deležu 100 % upravičenih stroškov oz. največ 9.386.149,00 EUR. S tožnikom je toženka 11. 8. 2010 sklenila pogodbo o sofinanciranju predmetne operacije v navedeni višini. Pri zaključevanju projekta in preverjanju upravičenih stroškov je toženka 20. 4. 2011 ugotovila, da je tožnik v obrazec: „9.b Analiza stroškov in koristi“ nepravilno navedel zaporedno številko za leto 2020 (namesto števila 10 je navedel 19), zaradi česar so se v korist tožnika spremenile posamezne vrednosti, ki neposredno vplivajo na višino dodeljenih sredstev, kar je razvidno iz uradnega zaznamka skrbnice projekta A.A. z dne 20. 4. 2011. Dne 18. 4. 2011 pa je toženka ugotovila, da je tožnik pri pripravi predmetnega obrazca nepravilno upošteval upravičenost sofinanciranja stroškov zemeljskih del (odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava), saj je ista dela kot terjatev prijavil v insolvenčnem postopku družbe B. d.d. (prepoved dvojnega financiranja, 21. točka predmetnega javnega razpisa). Tožnik je na poziv toženke z dne 13. 4. 2011, da naj pojasni navedene ugotovitve, v odgovoru 18. 4. 2011 pojasnil, da je družbi B. d.d. posredoval zahtevek za denarno plačilo nadomestne izpolnitve oziroma prijavo terjatev v postopku prisilne poravnave in da je poplačilo glede na uvedbo stečajnega postopka družbe B. d.d. negotovo, ni pa predložil dokazil, da do dvojnega financiranja ne more priti. Toženka navaja, da je v obravnavani zadevi podan obnovitveni razlog po 5. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) in da je je po uradni dolžnosti v roku enega meseca od dne, ko je izvedela za obnovitveni razlog v skladu s 3. točko prvega odstavka 263. člena ZUP izdala sklep o obnovi postopka (sklep 54451-5/2010/15 z dne 5. 5. 2011). Slednji je bil s sodbo Upravnega sodišča RS I U 1066/2011 z dne 4. 7. 2012 odpravljen in zadeva vrnjena toženki v ponoven postopek, v katerem je izdala izpodbijani sklep. Obnovitveni razlog je tudi verjetno izkazan, za kar toženka navaja razloge.

Tožnik v tožbi izpodbija navedeni sklep iz vseh tožbenih razlogov. Očita nepravilnost in nejasnost izreka in neobstoj obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP. Vse navedbe in podatki v prijavi tožnika so resnične, pravilne in ustrezajo dejanskemu stanju. Neresnične navedbe kot obnovitveni razlog pa niso netočne navedbe, ki jih stranka navaja v dobri veri, da so resnične in se tudi ne morejo nanašati na bodoče negotovo dejstvo. Posledice za prijavitelja nastopijo šele, ko prejme dvojna sredstva. Tožnik je 22. 2. 2011 prijavil odškodninsko terjatev v postopku prisilne poravnave, ki je bila uvedena nad B. d.d. in ki je bila 6. 5. 2011 v celoti prerekana kot neobstoječa. Navaja razloge, da ne gre za dvojno financiranje in razloge glede napačne navedbe podatkov v obrazcu „ 9.b Analiza stroškov in koristi“. Neutemeljen je očitek toženke, da je tožnik v predmetnem obrazcu pri vnosu zaporedne številke za leto 2020 namesto pravilne številke 10 vnesel številko 19 in s tem zavestno navedel napačen podatek. Toženka v zaprosilu z dne 13. 4. 2011 navaja svoje ugotovitve iz listin (Pogodba o opredelitvi predmeta in poteka gradnje večnamenskega nogometnega stadiona Stožice št. 430-882/2010-13-MOL in Poročilo o projektu Stožice 006-7/2009-5 z dne 3. 9. 2010, ki ga je toženki posredoval tožnik 7. 1. 2011. Iz tega je mogoče sklepati, da je toženka že pred navedenim datumom vedela za navedena dejstva, ne šele s prejemom pojasnila tožnika 18. 4. 2011. Obe listini sta bili predloženi tudi ob izvedbi kontrole predmetne operacije, ki ga je dne 24. 9. 2010 v prostorih tožnika izvedel organ upravljanja (v nadaljevanju OU) - Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Urad za kohezijsko politiko, ki je v obvestilu o izvedbi kontrole na kraju samem 19. 11. 2010 v programu kontrol med drugim obsegal tudi kontrolo „da ne gre za dvojno financiranje iz drugih programov skupnosti ali nacionalnih programov ter iz drugih programskih obdobij“. OU, ki je o vseh aktivnostih in ugotovitvah obveščal toženko, je 5. 4. 2011 izdal končno poročilo o izvedeni kontroli, v kateri ni navedel nepravilnosti v zvezi z dvojnim financiranjem. Glede na časovno razdobje, ko je bila dokumentacija posredovana OU, do izdaje končnega poročila, je bila dokumentacija dostopna tudi toženki, ki se v zaprosilu nanjo tudi sklicuje in je bila seznanjena z vsebino. Datum, ki ga toženka navaja, po mnenju tožnika ne predstavlja dne, ko je toženka izvedela za dejstva, ki jih je štela za obnovitveni razlog. Obstaja velika verjetnost, da je zanje zvedela pred tem in je tako rok za uvedbo obnove postopka zamudila.

V nadaljevanju tožnik pod točkama II/1 in II/2 tožbe odgovarja na očitke glede dvojnega financiranja in napačne navedbe podatkov v obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“. Na podlagi investicijskega programa in vloge je mogoče nedvoumno zatrditi, da so vse vrednosti v predmetnem obrazcu pravilne, za kar pojasni razloge. Tabelo je tožnik v delu, ki ni bil zaklenjen, moral spreminjati in začetek diskontiranja iz leta 2007 premakniti v leto 2010. Takrat nastanejo prvi operativni stroški in prihodki. Tožnik je menil, da je diskontni eksponent lahko v konkretnem primeru tudi vplivna spremenljivka projekta, ki ustrezneje kot investicijski program izkazuje vpliv bodočih dogodkov na projekt. Če je toženka menila, da je diskontni koeficient lahko le zaporedno število leta referenčnega obdobja, bi morala v stolpec tako tudi napisati. Tožnik meni, da je imel pravico uporabiti metodo spremembe diskontnega eksponenta, za kar pojasni razloge. Pri prenašanju tabel sta res pomotoma izpadli leti 2023 in 2024. Vendar podatki niso napačni in v celoti prikaz ne izkrivlja vrednosti celovitih učinkov predmetnega projekta. V prilogi 1 prikaže rezultate postopanja v okviru napotkov toženke, ki kažejo, da se znesek sofinanciranja malenkostno spremeni v korist prijavitelja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

V odgovoru na tožbo toženka zavrača tožbene navedbe kot neutemeljene ter ponavlja razloge za uvedbo obnove predmetnega postopka. Med drugim navaja, je obnovitveni razlog navajanje neresničnih podatkov v obeh primerih verjetno izkazan, za kar navaja razloge. Verjetnost obnovitvenega razloga je bila izkazana pri zaključevanju projekta in preverjanju upravičenih stroškov 20. 4. 2011, kar izhaja iz zapisa skrbnice pogodbe, zaradi česar je bila uvedba postopka obnove pravočasna.

Vrhovno sodišče RS je s sklepom X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015 sodbo Upravnega sodišča RS I U 1371/2012-7 z dne 18. 6. 2013, s katero je slednje zavrnilo tožbo tožnika kot neutemeljeno, razveljavilo in zadevo vrnilo v temu sodišču ponovno sojenje. Po presoji Vrhovnega sodišča RS je potrebno najprej presoditi pravočasnost uvedbe postopka obnove po uradni dolžnosti iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP v zvezi s prvim in drugim odstavkom 263. člena ZUP. Sklep o uvedbi oziroma o dovolitvi obnove postopka ima za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice, zato je po presoji Vrhovnega sodišča RS treba pravočasnost uvedbe obnove postopka presojati strogo. Sodišču morajo biti zato predložene vse relevantne listine, s katerimi pristojni upravni organ dokazuje pravilnost svojega posega v dokončno odločbo. Te listine morajo biti pravilno označene, urejene in popisane. Šele tedaj je mogoča presoja, ali je bila obnova postopka po uradni dolžnosti iz določenega razloga uvedena pravočasno. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS tudi izhaja, da so bili revizijskemu sodišču priloženi pomanjkljivi upravni spisi toženke, zato glede ugovora tožnika o nepravočasnosti uvedbe obnove postopka, ni moglo presoditi pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o obstoju tega formalnega pogoja za uvedbo obnove postopka. Sodišču je revizijsko sodišče naložilo, da pridobi vse relevantne listine in sprejme odločitev, ali je tožena stranka obnovo postopka po uradni dolžnosti v obravnavani zadevi uvedla pravočasno in šele v primeru pritrdilnega odgovora presodi tudi o obstoju obeh okoliščin obnovitvenega razloga.

V pripravljalni vlogi 22. 4. 2015 toženka navaja, da je bila obnova predmetnega postopka pravočasna. Za obnovitveni razlog je toženka izvedela 20. 4. 2011, ko je skrbnica projekta A.A. ugotovila, da je tožnik v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ pri vnosu zaporedne številke za leto 2020, namesto pravilnega števila 10, vnesel številko 19, zaradi česar so bile neupravičeno spremenjene diskontirane vrednosti za operativne stroške za leto 2020 v korist tožnika. Razlog za obnovo postopka je tudi kršitev pravila o prepovedi dvojnega financiranja (točka 21 predmetnega javnega razpisa). Toženka je 13. 4. 2011 pozvala tožnika, da pojasni navedene ugotovitve in predloži dodatno dokumentacijo. Tožnik je 18. 4. 2011 podal pojasnilo, ni pa predložil nobenih dokazil. Zaradi presoje upravičenosti sofinanciranja predmetnih del je toženka zaprosila za vpogled v spis Okrožnega sodišča v Ljubljani IV Pg 44/2006. Verjetno izkazane razloge za obnovo postopka je toženka ugotovila 18. 4. 2011 oziroma 20. 4. 2011. Verjetno izkazan razlog za obnovo postopka v predmetni zadevi iz 5. točke 260. člena ZUP je takšne narave, da bi z gotovostjo pripeljal do drugačnega sklepa glede višine sofinanciranih sredstev. Iz spisovne dokumentacije nedvoumno izhaja, da so predmetna dela, ki jih je bil zavezan po sodni poravnavi na lastne stroške izpolniti B. d.d. kot nadomestno izpolnitev izpolnil zasebni partner tožnika, družba C. d.o.o., ter da je šlo za nadomestno izpolnitev in sicer za odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava, v višini 5.047.124,82 EUR. Navedena dela ne morejo biti upravičena do sofinanciranja iz sredstev kohezijske politike, saj so bila predmet sodne poravnave in obveznost družbe B. d.d. Tožnik bi moral to dejstvo, ki mu je bilo znano že ob sami prijavi na javni razpis, upoštevati. Gre za neresnične navedbe tožnika, ki je z izjavo na razpisnem obrazcu št. 1 Izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji, potrdil, da so vse navedbe, ki so podane v tej vlogi resnične in ustrezajo dejanskemu stanju. Toženka predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 21. 5. 2015 navaja, da so navedbe toženke neutemeljene, ter da je bila uvedba obnove prepozna. Toženka začetek postopka obnove veže na sestavo uradnega zaznamka o ugotovitvi domnevnih nepravilnosti in na datum prejema pojasnila tožnika glede očitka dvojnega financiranja, ki ne moreta zadoščati kot indikativen datum za začetek teka roka za začetek postopka obnove. Toženka ni izkazala, da se z domnevnimi nepravilnostmi ni seznanila oziroma ni mogla seznaniti že pred 20. 4. 2011 oziroma pred 18. 4. 2011. Toženka nikakor ni šele 20. 4. 2011 oziroma 18. 4. 2011 izvedela za obstoj okoliščin, ki jih navaja kot obnovitveni razlog. Obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ po vsebini, kot jo je toženka kasneje domnevno 20. 4. 2011 spoznala za sporno, je tožnik toženki posredoval že v prijavi na javni razpis 22. 7. 2010. Toženka je imela možnost, da se z njo seznani in ustrezno ukrepa v primeru morebitne neustrezne vsebine. Morebitno neizpolnjevanje pogoja toženka pa ne more šteti kot obnovitveni razlog neresničnih navedb, saj upravni organ veže načelo materialne resnice in proste presoje dokazov (7. člen in 9. člen ZUP). Napačna presoja vloge stranke ne more šteti kot obnovitveni razlog. V svojem zaprosilu 13. 4. 2011 za odgovor se toženka izrecno sklicuje na svoje ugotovitve in domneve iz listin, ki jih je tožnik toženki posredoval 7. 1. 2011. Po mnenju tožnika toženka ni dokazala pravočasnosti začetka obnove postopka oziroma je imela možnost odpraviti domnevne nepravilnosti pri izpolnjevanju obrazca „9.b Analiza stroškov in koristi“ že od 22. 7. 2010 dalje, glede domnevne kršitve prepovedi iz dvojnega financiranja pa od 7. 1. 2011. V nadaljevanju pripravljalne vloge tožnik navaja razloge, zaradi katerih meni, da obnovitveni razlog ni podan. Neizpolnjevanje katerega izmed zakonskih pogojev ne pomeni obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedeno, da je bilo spreminjanje zadevnega obrazca neutemeljeno, ker naj ne bi imelo osnove v investicijskem programu. Tožnik je že v tožbi pojasnil, zakaj investicijskega programa ni spremenil. Omemba v investicijskem programu bi bila namreč vezana na posamičen dogodek. Tako stroški investicijskega vzdrževanja ne bili bili realno ocenjeni glede na celotno infrastrukturo. V svoji prijavi je ustrezno prikazal ter denarno ocenil vse možne vplive ter tako ustrezno določil stroške in koristi zadevnega projekta. Napačno je sklicevanje toženke na definicijo diskontiranja. Tožnik navaja 10. točko 2. člena Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, po kateri je diskontiranje postopek za pretvarjanje prihodnjih denarnih vrednosti v primerljivo sedanjo vrednost. Razumevanje toženke, da si morajo glede na definicijo diskontiranja številke zaporednih let investicije slediti v zaporednem vrstnem redu, ter da spreminjanje zaporedne številke ni dopustno, je napačno. Sklicuje se tudi na Delovni dokument št. 4 Evropske komisije - Navodila za uporabo metodologije pri izdelavi analiz stroškov in koristi. Tožnik dodatno pojasni tudi glede domnevne kršitve prepovedi dvojnega financiranja. Toženka v pripravljalni vlogi sama ugotavlja, da tožnik v času prijave na javni razpis kot tudi po njegovem zaključku, za dodatna zemeljska dela (odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava) nikoli ni prejel nobenih sredstev in drugih virov financiranja (od družbe B. d.d.). V času prijave je tožnik razpolagal le s sodno poravnavo z družbo B. d.d., sklenjeno pri Okrožnem sodišču v Ljubljani IV Pg 44/2006 z dne 21. 12. 2007 ter Pogodbo o opredelitvi predmeta in poteka gradnje večnamenskega nogometnega stadiona Stožice, sklenjeno z družbo C. d.o.o. za nadomestno izpolnitev - odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava. Obseg sanacije ni bil definiran. Tožnik je po zaključku postopka javnega razpisa v Poročilu 3. 9. 2010 ugotovil, da je med njim in družbo B. d.d. nesporazum glede obsega in vsebine potrebne sanacije. Potencialna terjatev tožnika do B. d.d. je bila ovrednotena šele ob prijavi terjatev v postopku prisilne poravnave nad B. d.d. 22. 2. 2011. Terjatev je bila 6. 5. 2011 v celoti prerekana. Posledično se obnovitveni razlog domnevne kršitve prepovedi dvojnega financiranja nanaša na spremenjeno dejansko stanje, zato ne more biti obnovitveni razlog. Gre za očitno nepravilno tolmačenje s strani toženke v predmetni zadevi. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

V odgovoru na drugopis pripravljalne vloge tožnika toženka 8. 6. 2015 ponavlja svoje predhodne navedbe. Poudarja, da je bila obnova postopka uvedena pravočasno ter prereka navedbe tožnika v pripravljalni vlogi. Pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je podan obnovitveni razlog iz 5. točke 260. člena ZUP, tako glede obrazca „9.b Analiza stroškov in koristi“ kot glede prepovedi dvojnega financiranja.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka pravočasno uvedla obnovo postopka po uradni dolžnosti iz obnovitvenega razloga po 5. točki 260. člena ZUP. Po navedeni določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb. Po 4. točki prvega odstavka 263. členu ZUP stranka lahko predlaga obnovo postopka iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za obnovitveni razlog. Po drugem odstavku 263. člena ZUP je na rok iz prejšnjega odstavka vezan tudi organ, če začne obnovo po uradni dolžnosti. Rok v primeru iz 5. točke 260 člena ZUP začne teči za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ izve za ta obnovitveni razlog. To pomeni, da je treba v obravnavanem primeru šteti rok za uvedbo postopka obnove od dneva, ko je toženka izvedela za obnovitveni razlog, da naj bi bila za tožnika izdana ugodna odločba na podlagi njegovih neresničnih navedb. Po drugem odstavku 268. člena ZUP pri obnovi postopka po uradni dolžnosti izda pristojni organ sklep, s katerim odloči, da bo postopek obnovljen, če poprej ugotovi, da so zanjo izpolnjeni zakonski pogoji.

Glede na stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015, je treba pravočasnost uvedbe postopka presojati strogo, saj ima sklep o uvedbi obnove postopka za stranko, ki je s prvotno odločbo pridobila kakšne pravice, hude pravne posledice. Sodišče je toženko zato v skladu z napotki iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS pozvalo, da sodišču posreduje vse (relevantne) listine, s katerimi toženka dokazuje pravilnost izdaje sklepa o obnovi. Toženko je sodišče v pozivu opozorilo, da morajo biti sodišču predložene relevantne listine tudi pravilno označene, urejene in po vrstnem redu popisane. To pa po pomeni, da morajo biti (relevantne) listine upravnega spisa, ki jih dostavlja toženka, opremljene tudi z uradnimi žigi in potrdili iz uradnih vpisnikov, hkrati z datumom vpisa. Le na ta način lahko sodišče sledi napotkom iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS, da mora v okviru stroge presoje v ponovnem sojenju najprej sprejeti odločitev, ali je toženka obnovo postopka po uradni dolžnosti uvedla pravočasno.

Na poziv sodišča je toženka sodišču dostavila originalni upravni spis, v katerem so listine označene z dvema številkama 5541-3/2012 in 54451-5/2010 oz., gre za dva upravna spisa, ki se oba nanašata na operacijo „Večnamenski nogometni stadion Stožice“. Spisoma sta priložena popisa dokumentov, kjer so navedeni dokumenti po zaporednih številkah (številke od 1 do 23 oz. od 1 do 50). Dokumenti upravnega spisa si dejansko ne sledijo po zaporednih številkah, ampak kronološko, nekateri dokumenti pa so tudi fotokopiji oz. nimajo vseh strani (kot npr. Končno poročilo o poteku operacije, prejeto pri toženki 7. 1. 2011 pod št. 54451-5/2010/11, ki vsebuje le prvo stran). Po vpogledu v upravne spise sodišče ni našlo uradnega zaznamka z dne 20. 4. 2011, ki se nanj sklicuje toženka. Navedeni dokument tudi ni razviden iz popisa zadev. Gre za relevanten dokument, saj se nanj toženka sklicuje v svoji obrazložitvi, ko dokazuje, da je bila obnova postopka glede napačnega vpisa v obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ uvedena pravočasno oz., ko dokazuje, da je bila predmetna obnova postopka glede višine sofinanciranja predmetne operacije uvedena v okviru enomesečnega subjektivnega roka. Toženka namreč v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedeni datum (20. 4. 2011) šteje kot dan, od katerega je začel teči rok za odločanje o uvedbi obnove predmetnega postopka, ker naj bi tega dne toženka izvedela za obnovitveni razlog glede nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2012 na predhodno pripravljenem obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“.

Ne glede na to, da si dokumenti upravnega spisa ne sledijo po zaporednih številkah, ampak kronološko, iz predloženega upravnega spisa ne izhaja, da bi bil kronološko pod datumom 20. 4. 2011 v upravnih spisih zaveden tudi dokument „Uradni zaznamek skrbnice projekta A.A.“ oz. to ne izhaja iz predloženega popisa dokumentov upravnega spisa. Tudi sicer tega uradnega zaznamka v originalnih upravnih spisih ni. Ker se po povedanem navedeni (relevantni) dokument v upravnih spisih ne nahaja in tudi ni popisan, je trditev toženke, da je v tem delu oz. glede okoliščine, da tožnik nepravilno navedel zaporedno številko leta 2020 v obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“, toženka pravočasno uvedla obnovo predmetnega postopka, neizkazana, saj nima podlage v upravnih spisih. Ob takem stanju stvari se sodišče v okviru presoje pravočasnosti uvedbe obnove postopka glede te okoliščine (nepravilen vnos zaporedne številke za leto 2020 v prehodno pripravljenem obrazcu „9.b Analiza stroškov in koristi“) tudi ne more izreči glede (nepodpisane) fotokopije uradnega zaznamka z dne 20. 4. 2011, ki se nanj toženka sklicuje, da se nahaja v upravnem spisu, saj je že Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da gre za pomanjkljive upravne spise toženke, da so listine v njih fotokopije in niso ne označene ne urejene ne popisane in tudi Vrhovno sodišče RS ni moglo na podlagi tako pomanjkljivih upravnih spisov presoditi pravilnosti odločitve o obstoju tega formalnega pogoja za uvedbo obnove postopka.

Po povedanem je sodišče, potem ko je v skladu z napotki iz navedenega sklepa Vrhovnega sodišča RS preizkusilo ali je toženka obnovo postopka po uradni dolžnosti v obravnavani zadevi uvedla pravočasno (saj se je glede tega toženka v obrazložitvi sklicevala, da je izvedela za obnovitveni razlog glede tožnikovega vpisa nepravilne zaporedne številke v obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ za leto 2020 (namesto številke 10 je bila vpisana številka 19) dne 20. 4. 2011, kar naj bi bilo razvidno iz uradnega zaznamka skrbnice projekta A.A. z dne 20. 4. 2011). Sodišče je zato preizkusilo ali je navedeni uradni zaznamek sestavni del originalnih upravnih spisov, ki jih je toženka dostavila po pozivu sodišču. Na toženki pa je breme da dokaže, da so za njeno odločitev izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 268. člena ZUP) oz. kot izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS je sodišču dolžna predložiti vse (relevantne) listine, s katerim dokazuje pravilnost svojega posega v dokončno odločbo tožnika. Navedeni dokument, ki naj bi izkazoval, da je organ, ki je pristojen za obnovo postopka, izvedel za zatrjevani obnovitveni razlog neresničnih navedb tožnika, na podlagi katerih naj bi bila zanj izdana ugodna odločba, po povedanem iz originalnih upravnih spisov ne izhaja. Zato je v tem delu navedena navedena relevantna okoliščina, ki se nanjo sklicuje toženka neizkazana oz. je protispisna.

Glede druge okoliščine obnovitvenega razloga, ki naj bi bila po stališču toženke tudi verjetno izkazan in se nanaša na prepoved dvojnega financiranja iz točke 21. predmetnega javnega razpisa, pa sodišče ne more preizkusiti pravočasnosti uvedbe obnove postopka. Toženka se v obrazložitvi izpodbijane odločbe sklicuje na datum 18. 4. 2011. Tega dne je tožnik odgovoril na zaprosilo toženke z dne 13. 4. 2011. Odgovor tožnika (ki se nahaja v upravnih spisih in popisu dokumentov) z dne 18. 4. 2011, je toženka popisala pod številko 54451-5/2010-14 in se nahaja tudi v popisu pod številko 14. Zaprosilo (tudi ta dokument se nahaja v upravnih spisih), je popisan pod št. 54451-5/2010-13 z dne 13. 4. 2011. Iz slednjega izhaja, da toženka poziva tožnika za dodatna dokazila in pojasnila, med drugim tudi glede: „odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava“ in se pri tem sklicuje med drugim tudi na Poročilo o projektu Stožice št. 006-7/2009-5 z dne 3. 9. 2010, stran 9, „da so bila dela za sekundarne izkope in nasipe v vrednosti 4.205.937,35 EUR obveznost B. in jo bo tožnik izterjal“. Glede na stališče iz sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 z dne 17. 3. 2015, da je treba pravočasnost obnove postopka presojati strogo glede na posledice, ki jih ima za stranko, sodišče ocenjuje, da navedeni datum (18. 4. 2011) kot začetek teka enomesečnega subjektivnega roka za uvedbo obnove postopka ni izkazan na način, da bi ga bilo mogoče preizkusiti. Toženka namreč ni pojasnila, zakaj meni, da je za okoliščino, da so bila dela za sekundarne izkope in nasipe v navedeni vrednosti obveznost družbe B. d.d., ki jih bo tožnik izterjal, izvedela šele takrat, ko je prejela odgovor tožnika in ne že pred tem. Iz dejanskega stanja namreč izhaja, da se v pozivu tožniku 13. 4. 2011 toženka sama sklicuje na navedeno tožnikovo Poročilo o projektu Stožice z dne 3. 9. 2010 in na Pogodbo o opredelitvi predmeta in poteka gradnje večnamenskega nogometnega stadiona Stožice št. 430-882/2010-13-MOL, št. /10-C., kjer naj bi bile razvidne določene okoliščine glede tega vprašanja. Toženka sama povzema nekatere relevantne okoliščine glede dvojnega financiranja iz teh dokumentov, saj navaja ugotovitve iz Poročila z dne 3. 9. 2010 (stran 9) „da je šlo za obveznost B. in da jo bo tožnik izterjal“ in iz navedene Pogodbe (3. člen, točka 3. 4), ki opredeljuje dodatna dela: „nadomestna izpolnitev: odstranitev sekundarnih nasipov in zamenjava“. Iz originalnih upravnih spisov, ki jih je toženka poslala, ni razvidno, kdaj je toženka prejela navedene dokumente, iz katerih je povzemala svoje ugotovitve glede dvojnega financiranja, pa tudi sicer toženka glede tega ničesar ne pojasni. Zato je v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče te okoliščine (glede prepovedi dvojnega financiranja) obnovitvenega razloga ne more preizkusiti glede pravočasnosti uvedbe obnove predmetnega postopka, glede na tožnikove ugovore, da je toženka za navedene okoliščine izvedela prej kot dne 18. 4. 2011, ko je prejela tožnikov odgovor. Po presoji sodišča toženka tudi ni utemeljeno pojasnila, zakaj ocenjuje, da je šele z odgovorom tožnika izvedela za te okoliščine.

Glede na povedano sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga. Zato je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek, v katerem bo morala toženka najprej pojasniti utemeljene razloge glede pravočasnosti uvedbe obnove, kar bo morala izkazati z relevantnimi listinami upravnega spisa.

Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. K točki II izreka: Pri odmeri stroškov revizijskega postopka je treba uporabiti določbe prvega odstavka 154. člena v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je revizijske stroške odmerilo na podlagi predloženega stroškovnika. Sodišče je izhajalo iz vrednosti spornega predmeta. Pri tem je v skladu z drugim odstavkom 155. člena ZPP uporabilo odvetniško tarifo, določeno v Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT). Vrednost spornega predmeta je 1.912.824,00 EUR. Po tar. št. 3300 je določilo stroške v višini 3.950,00 EUR (količnik 2,0 x 1.975,00 EUR) ter po tar. št. 6002 administrativne stroške v višini 20,00 EUR, vse povečano za 22 % DDV, ki znaša 873,40 EUR, kar skupaj znaša 4.843,40 EUR.