Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja le, da je stranka vložila vlogo za podaljšanje rudarske pravice, katere dokumente je potrebno predložiti k navedeni vlogi skladno z drugim odstavkom 50. člena ZRud-1, da je večkrat bil podaljšan rok za dopolnitev vloge in da stranka vloge ni dopolnila v roku, zaradi česar je tožena stranka vlogo zavrgla. Druge pravne podlage za svojo vsebinsko odločitev tožena stranka v izpodbijanem aktu ni navedla. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen, saj ne vsebuje razlage zahtevkov strank in njihovih navedb o dejstvih, niti dokazov na katere opira ugotovljeno dejansko stanje, prav tako ne vsebuje razlogov odločilnih za presojo posameznih dokazov niti razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejetje izpodbijane odločitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani upravni akt se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo tožeče stranke za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice (točka 1. izreka). V postopku izdaje sklepa ni bilo posebnih stroškov (točka 2. izreka). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožeča stranka z vlogo zaprosila za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice. Nosilec rudarske pravice mora k vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje predložiti dokumente in navesti podatke skladno z drugim odstavkom 50. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1). Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je upravni organ po prejemu vloge na podlagi tehnične dokumentacije začel postopek določitve mej pridobivalnega prostora. Vlagatelja pa je 18. 4. 2017 pozval, da dopolni vlogo skladno z zahtevami iz 50. člena ZRud-1 v roku 90 dni od vročitve tega poziva, sicer bo moral vlogo zavreči. Upravni organ je dne 19. julija 2017 prejel prvo delno dopolnitev vloge za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje v kamnolomu X. s prošnjo za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje. S to je vlagatelj dopolnil vlogo z navedbo podatkov o nosilcu rudarske pravice in zakonitih zastopnikih skladno s 1. in 2. točko petega odstavka 35. člena ZRud-1 ter drugimi dokumenti, ki za odločanje o podaljšanju časa rudarske pravice niso bili potrebni in niso bili zahtevani. Vlagatelj je vlogo dopolnil še 14. 9. 2017, 9. 1. 2018 in 9. 7. 2018, vendar kljub večkratnem podaljšanju roka za izpolnitev obveznosti, vlagatelj ni predložil upravnemu organu zahtevanih dokumentov. Dne 28. 7. 2019 je upravni organ prejel prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge, h kateri je vlagatelj priložil projektno dokumentacijo, ki se glasi Dopolnitev rudarskega projekta št. 11/06-VŽ: "Rudarski projekt za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju mineralne surovine naravnega kamna skrilavca in sanacije kamnoloma X. - Občina A., št. proj.: RP-1/19ML, junij 2019", ki pa skladno z zahtevo iz 50. člena ZRud-1 ni revidiran, niti ne ustreza zahtevi, da mora vlagatelj k vlogi priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v skladu z ZRud-1, v katerem so upoštevane zaloge mineralne surovine, ki skladno s koncesijskim aktom še niso izkoriščene. Kar pomeni, da bi moral pri izdelavi zahtevane revidirane projektne dokumentacije upoštevati potrjen elaborat o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1. Ker tožeča stranka ni dopolnila vloge v roku kot je to zahteval upravni organ, je bilo treba vlogo na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavreči, saj če tožeča stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom vlogo zavrže. 2. Tožeča stranka je zoper izpodbijani sklep vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Toženi stranki pa naloži povračilo priglašenih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. V tožbi tožeča stranka obširno opisuje postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa. Postopek za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje je vodila uradna oseba ga. B. B., ki je pozvala tožečo stranko na dopolnitev vloge, ki jo je vložila tožeča stranka, med drugim tudi s potrjenim elaboratom zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1 in revidiranim rudarskim projektom za pridobitev koncesije za izkoriščanje. Dodatno je tožena stranka tožečo stranko še obvestila, da iz rudarske knjige izhaja, da pridobivalni prostor na območju kamnoloma X. ni urejen, zaradi česar je bil uveden postopek ureditve mej pridobivalnega prostora. Tožeči stranki je bil dodeljen 90 dnevni rok da dopolni svojo vlogo v skladu z zahtevami tožene stranke. Tekom postopka tožeča stranka vložila še več prošenj za podaljšanje roka in hkrati delno dopolnitev vlog. Dne 1. 3. 2019 je bil rok s sklepom tožene stranke podaljšan za dodatne štiri mesece. Tožeča stranka pojasnjuje, da sta postopka, ki se štejeta kot pogoj za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice med drugim tudi postopek ureditve pridobivalnega prostora in postopek pridobitve potrjenega elaborata o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1, pri čemer naveden elaborat pregleda in oceni Komisija za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin ter nato na podlagi pozitivne ocene ta predlaga ministrstvu pristojnemu za rudarstvo, da izda potrdilo o stanju bilančnih in odkopnih zalog. Dalje navaja, da ko je bil postopek ureditve pridobivalnega prostora kamnoloma X. končan, je naročila izdelavo novega elaborata o zalogah in virih. Ta elaborat je komisija obravnavala na 51. redni seji dne 10. 6. 2019, pri čemer tožeča stranka dodatno izpostavlja, da je bila članica komisije, v vlogi namestnice predsednice tudi ga. B. B. Torej ista oseba, ki je kot uradna oseba vodila in odločala v postopku podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, kar potrjuje tudi priložen zapisnik seje. Komisija je po obravnavi sklenila, da mora biti elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov naravnega kamna - skrilavca na območju kamnoloma X., s stanjem 31. 12. 2018, dopolnjen do dne 30. 9. 2019. Komisija bo nato predlagala Ministrstvu za infrastrukturo, da se po ustreznih pozivih in dopolnitvah elaborata na navedene pripombe za območje odobrenega pridobivalnega prostora kamnoloma X. izda potrdilo o stanju bilančnih in odkopnih zalog, z dne 31. 12. 2017. Nadalje navaja, da je dne 27. 6. 2019 vložila prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za podaljšanje rudarske pravice na pridobivalnem prostoru X. in obvestila toženo stranko, da je bil elaborat predložen v obravnavo Komisiji in da je pristopila k pripravi dopolnitve. S to vlogo je tožeča stranka podala tudi prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev vloge. Ob tem je priložila tudi revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje v kamnolomu X. Kljub dejstvu, da je bila tožena stranka oziroma tudi uradna oseba ga. B. B., kot članica komisije, v celoti seznanjena z navedenim dejanskim stanjem in da tožeča stranka v postavljenih rokih svoje vloge za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice ni mogla dopolniti iz objektivnih razlogov, je bila neprijetno presenečena, da je tožena stranka nato izdala izpodbijani sklep.

4. V nadaljevanju tožbe tožeča stranka podrobneje navaja razloge, in sicer nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, bistvene kršitve določb postopka, zmotna uporaba materialnega prava. V zvezi z nepravilno in nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem pojasnjuje, da je bila tožena stranka oziroma uradna oseba ga. B. B. nedvomno seznanjena z dejstvom, da je Komisija tožeči stranki naložila dopolnitev elaborata in da se je tožeči stranki dodelil tudi dodatni rok za dopolnitev navedenega elaborata, in sicer do dne 30. 9. 2019. O tem je tožeča stranka toženo stranko tudi pravočasno obvestila z vlogo, prošnjo za podaljšanje roka za dopolnitev za podaljšanje rudarske pravice na pridobivalnem prostoru X. z dne 27. 6. 2019. Po mnenju tožeče stranke ne more biti utemeljena in pravilna in zakonita odločitev tožene stranke, da se vloga zavrže, zaradi nepravočasne dopolnitve, saj se je ravno uradna oseba ga. B. B. v vlogi članice Komisije strinjala, da se tožeči stranki dodeli dodaten rok za dopolnitev elaboratov, ker tožeča stranka iz objektivnih razlogov ne more predložiti dopolnjenega elaborata. V času izdaje izpodbijanega sklepa, nikakor ni bil mogoč zaključek, da tožeča stranka v postopek ne bo mogla predložiti dopolnjenega elaborata in ustrezno izdelanega revidiranega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje. Nadalje navaja, da je predložila vso potrebno in zahtevano dokumentacijo, ki jo je lahko predložila do dne izdaje izpodbijanega sklepa. Preostale zahtevane dokumentacije pa ni mogla predložiti iz objektivnih razlogov.

5. Nadalje tožeča stranka tudi meni, da je v konkretnem primeru podana tudi absolutna bistvena kršitev pravil postopka v skladu s 6. točko 237. člena ZUP, in sicer da je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena. Namreč kot je že pojasnjeno, je go. B. B. imela vlogo uradne osebe v postopku podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje in hkrati članice (namestnice) predsednice Komisije, v okviru katere je sicer v ločenem, vendar vsekakor neločljivo povezanem postopku obravnavala in pregledovala elaborat. V zvezi z zmotno uporabo materialnega prava tožeča stranka meni, da je tožena stranka pri odločitvi ob izdaji izpodbijanega sklepa napačno tolmačila 50. člen ZRud-1. Določba 5. točke drugega odstavka 50. člena ZRud-1 namreč določa, da je potrebno priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v skladu s tem zakonom, v katerem se upoštevane zaloge mineralne surovine, ki skladno s koncesijskim aktom še niso izkoriščene. Iz dikcije navedenega člena torej ne izhaja zahteva, da mora revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje temeljiti na potrjenem elaboratu o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1 oziroma da upoštevane zaloge mineralne surovine ni mogoče ugotoviti in utemeljiti na drug način. Posledično po mnenju tožeče stranke ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da bi morala tožeča stranka, da bi lahko izdelala oziroma hotela zadostiti kriteriju pravilno izdelane revidirane projektne dokumentacije, nujno upoštevati zgolj potrjen elaborat o zalogah in virih iz 83. člena ZRud-1. 6. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

**K I. točki izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet presoje izpodbijani sklep s katerim je tožena stranka zavrgla vlogo tožeče stranke za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice.

9. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožeča stranka rudarsko pravico izvajala na podlagi koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine št. 430-119/2005 z dne 19. 3. 2008. Prav tako ni sporno, da je bila prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge za podaljšanje rudarske pravice na pridobivalnem prostoru X. vložena pred iztekom s sklepom št. 430-119/2005-DE/112 (00931425) z dne 1. 3. 2019 podaljšanega roka za dopolnitev vloge. Sporno tudi ni, da je bila tožeča stranka seznanjena, da je Komisija tožeči stranki naložila dopolnitev elaborata in da je tožeči stranki Komisija dodelila dodaten rok za dopolnitev navedenega elaborata, in sicer do dne 30. 9. 2019. Iz zapisnika s seje Komisije izhaja, da je bila uradna oseba ga. B. B., ki je vodila postopek za podaljšanje rudarske pravice, tudi v vlogi članice Komisije.

10. Pogoji za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice, so določeni v 50. členu ZRud-1. Nosilec rudarske pravice mora k vlogi za podaljšanje rudarske pravice, predložiti dokumente skladno z drugim odstavkom 50. člena ZRud-1. V vlogi za podaljšanje rudarske pravice za izkoriščanje mora nosilec rudarske pravice: navesti podatke o nosilcu rudarske pravice in zakonitih zastopnikih skladno s 1. in 2. točko petega odstavka 35. člena tega zakona; navesti podatke o prostorskem aktu, namenjenem rudarstvu, iz 151. člena tega zakona, s katerim se ureja območje predlaganega pridobivalnega prostora; priložiti dokazila o pravici izvajati rudarska dela na zemljišču za predlagano obdobje podaljšanja rudarske pravice; priložiti potrjen elaborat o zalogah in virih iz 83. člena tega zakona, iz katerega je razvidno, da na pridobivalnem prostoru še obstajajo zaloge mineralne surovine ter da količine iz koncesijskega akta še niso izkoriščene ter priložiti revidiran rudarski projekt za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelan v skladu s tem zakonom, v katerem so upoštevane zaloge mineralne surovine. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožeča stranka podala pisno vlogo za podaljšanje rudarske pravice, kateri je v dopolnitvah vloge predložila dokumente skladno z drugim odstavkom 50. člena ZRud-1, razen revidiranega rudarskega projekta za pridobitev koncesije za izkoriščanje, izdelanega v skladu z ZRud-1, v katerem so upoštevane zaloge mineralne surovine, ki skladno s koncesijskim aktom še niso izkoriščene. Kar pomeni, da bi moral pri izdelavi zahtevane revidirane projektne dokumentacije upoštevati potrjen elaborat o zalogah in virih iz 83. člena Zrud-1. 11. Sodišče ugotavlja, da se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelila do dejstva, da je Komisija tožeči stranki naložila dopolnitev elaborata do dne 30. 9. 2019. Prav nasprotno je razlaga glede navedenega popolnoma izostala. Tožeča stranka je bila nedvomno seznanjena z navedenim, saj iz zapisnika s seje Komisije izhaja, da je bila članica Komisije tudi oseba, ki je vodila postopek za podaljšanje rudarske pravice.

12. Sodišče nadalje ugotavlja, da je utemeljen tudi tožbeni ugovor, da tožena stranka ni vsebinsko odločala in se izrecno opredelila o s strani tožeče stranke pravočasno podani prošnji za podaljšanje roka za dopolnitev vloge z dne 27. 6. 2019. Prav tako sodišče pritrjuje navedbi tožeče stranke, da tožena stranka v obrazložitvi sklepa v ničemer ne pojasni zakaj in v čem revidiran elaborat, ki ga je predložila tožeča stranka ne ustreza določbam ZRud-1. 13. Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti in interesi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskega, kot tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, kolikor je akt v nekem upravnem postopku ustrezno obrazložen, saj je v nasprotnem primeru kršena njegova pravica do pravnega varstva iz 25. člena Ustave RS. Predvsem v enostopenjskih postopkih, kot je obravnavani, mora obrazložitev organa izpodbijane odločbe zadostiti pogojem iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Slednji določa, da mora biti upravna odločba obrazložena tako, da obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

14. V konkretnem primeru iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja le, da je vložila tožeča stranka vlogo za podaljšanje rudarske pravice, katere dokumente je potrebno predložiti k navedeni vlogi skladno z drugim odstavkom 50. člena ZRud-1, da je večkrat bil podaljšan rok za dopolnitev vloge in da stranka vloge ni dopolnila v roku, zato je tožena stranka odločila, kot je razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa. Gre za zgolj pavšalno navajanje. Druge pravne podlage za svojo vsebinsko odločitev tožena stranka v izpodbijanem aktu ni navedla; navedla je le še pravno podlago za odločitev o stroških in o taksi. Prav tako se ni obrazloženo opredelilo do predloga tožeče stranke za podaljšanje roka, ki je bil vložen pravočasno in do dejstva, da je Komisija rok za dopolnitev elaborata tožeči stranki podaljšala do 30. 9. 2019. Izpodbijani sklep posledično ni obrazložen, saj ne vsebuje razlage zahtevkov strank in njihovih navedb o dejstvih, niti dokazov na katere opira ugotovljeno dejansko stanje, prav tako ne vsebuje razlogov odločilnih za presojo posameznih dokazov niti razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejetje izpodbijane odločitve. To pa po presoji sodišča predstavlja bistveno pomanjkljivost izpodbijanega sklepa, ki onemogoča preizkus njegove zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Zaključka tožene stranke, da tožeča stranka vloge za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice ni dopolnila, namreč ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede: razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo (5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlage zahtevkov strank in navedb o dejstvih (1. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); dokazov na katere je oprlo ugotovljeno dejansko stanje (2. točka prvega odstavka 214. člena ZUP); razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Zgoraj navedeno pomeni, da obrazložitev sklepa nima vseh elementov, ki jih upravni akt, s katerim je odločeno o pravici stranke, mora vsebovati.

15. Ker je izpodbijana odločba neobrazložena v smislu zgoraj navedenega, se slednje ne da preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep pa odpravilo. V skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 je zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral le-ta odpraviti navedeno kršitev.

16. Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo na seji in ni opravilo glavne obravnave, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

**K točki II. izreka:**

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijan akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Po določilu drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR z DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude. Tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13.12.2006).