Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost, zato jo je treba kot takšno razlagati restriktivno. Višje sodišče ob presoji utemeljenosti zagovornikovega predloga za prenos krajevne pristojnosti poudarja, da je o vsebinsko enakih argumentih že odločalo, in sicer v sklepu I Kr 36405/2014 z dne 9. 6. 2022, ko je zavrnilo predloga za prenos krajevne pristojnosti, podana po zagovornikih obdolženega A. A. in B. B.
Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.
1. Pred Okrožnim sodiščem na Ptuju je v teku kazenski postopek zoper obdolženega C. C. in druge zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po petem v zvezi s tretjim odstavkom 257. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po drugem v zvezi s prvim odstavkom 235. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. Zagovornik obdolženega C. C. je predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zaradi obstoja tehtnih razlogov iz 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Predlog za prenos krajevne pristojnosti utemeljuje z navedbami, da so denarna sredstva, glede katerih se obdolžencu očita kaznivo dejanje, pripadala vsakemu posameznemu upravičencu do sredstev, torej vsakemu občanu in ne Občini D. Posledično torej Občina D. ni oškodovanec, temveč so to njeni občani. Navedeno predstavlja pomembno pravno vprašanje, ki vpliva na nepristranskost in pravičnost sojenja. Okrožno sodišče na Ptuju je namreč manjše sodišče, ki meji na območje Občine D. in kjer so zaposleni tudi občani Občine D. ali njihovi sorodniki in bližnji znanci, ki so tudi potencialni oškodovanci v predmetni zadevi in imajo interes, da se predmetni postopek konča z obsodbo. Glede na to, da v predmetnem postopku sodelujejo zaposleni na sodišču, ki so občani Občine D., se poraja dvom v samo nepristranskost, pravičnost in integriteto postopka. Nadalje zagovornik še navaja, da je potrebno upoštevati tudi medijsko odmevnost zadeve na lokalnem področju in pritisk v medijih, kjer je lokalni časopis E. v zadnjem obdobju izdal dva članka v povezavi s predmetno zadevo. Ob navedenem pa zagovornik še izpostavlja odločanje (zunajobravnavnega) senata v postopku ugovora zoper obtožnico, ko je slednji na podlagi drugega odstavka 276. člena ZKP s sklepom II Ks 36405/2014 z dne 14. 11. 2018 obtožnico vrnil državnemu tožilstvu v popravo. Problematično je namreč, da je senat v navedenem sklepu državno tožilstvo opozorilo na pomanjkljiv opis kaznivih dejanj ter s tem omogočilo vsebinsko popraviti materialno pomanjkljivo obtožnico. Na ta način je sodišče kršilo določbe ZKP glede varovanja enakopravnosti strank in obdolžence postavilo v neenakopraven položaj. Po obrazloženem zagovornik meni, da je za zagotovitev videza nepristranskosti potrebno zadevo odstopiti drugemu stvarno pristojnemu sodišču. 2. Predlog ni utemeljen.
3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti je podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil, po katerih se določa krajevna pristojnost, zato jo je treba kot takšno razlagati restriktivno.
4. Višje sodišče ob presoji utemeljenosti zagovornikovega predloga za prenos krajevne pristojnosti poudarja, da je o vsebinsko enakih argumentih že odločalo, in sicer v sklepu I Kr 36405/2014 z dne 9. 6. 2022, ko je zavrnilo predloga za prenos krajevne pristojnosti, podana po zagovornikih obdolženega A. A. in B. B. V izogib ponavljanju se zato višje sodišče v celoti sklicuje na razloge navedenega sklepa, ob tem pa zgolj še dodaja, da zagovornik v predlogu v bistvenem podaja svoje videnje zadeve ter izraža nezaupanje in nezadovoljstvo s posameznimi odločitvami Okrožnega sodišča na Ptuju v obravnavani zadevi, ki še ni zaključena. Takšna videnja pa, po presoji višjega sodišča, ne dajejo podlage za zaključek o obstoju tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti. Enako velja za navedbe o medijsko (lokalno) odmevnejši zadevi. Pisanje medijev o sodnih postopkih kot del pravice javnosti do seznanitve z javnimi zadevami ni nič neobičajnega, zato samo iz okoliščine, da so lokalni mediji vpeti v dogajanje, ni mogoče sklepati, da sojenje ne bi potekalo pred nepristranskim sodiščem. Nenazadnje pa tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne utemeljujejo niti navedbe o oškodovancih, saj se obdolžencem očita storitev kaznivih dejanj na škodo Občine D. Zgolj hipotetični zaključki zagovornika ter okoliščina, da so na Okrožnem sodišču na Ptuju (morebiti) zaposleni tudi prebivalci oškodovane Občine D., pa sami po sebi tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti ne morejo predstavljati. V splošnem bi to namreč vodilo v nevzdržno situacijo, ki bi terjala prenos krajevne pristojnosti vsakič, ko bi bila v postopku udeležena občina (ali celo država), kar pa ni sprejemljivo, saj prenos krajevne pristojnosti kot kazensko procesni institut terja restriktivnejšo razlago od tiste iz obrazložitve zagovornika.
5. Glede na navedeno, je bilo o predlogu za prenos krajevne pristojnosti odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).
6. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).