Jedro

Pravilno je stališče pritožbe (kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), da je vročilnica o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku izpolnjena nejasno, ker je vročevalec na vročilnici označil, da je obvestilo o prispelem pismu pustil tako ”v dolžnikovem hišnem predalčniku” kot tudi ”na vratih dolžnikovega stanovanja”, zaradi česar iz vročilnice ni nedvoumno razvidno, kje je vročevalec pustil obvestilo o prispelem pismu. Vendar v nasprotju s stališčem pritožbe navedeno še ne pomeni, da sama vročitev pisanja ni bila opravljena v skladu z 142. členom ZPP. Četudi vročilnica ni pravilno izpolnjena, je za presojo pravilnosti vročitve ključna ugotovitev, kako je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku dejansko opravljena, in presoja, ali je bila vročitev opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami. Pravilnost vročitve se v takem primeru lahko ugotavlja tudi z izvedbo drugih dokazov in ne le na podlagi vročilnice. V ta namen je sodišče prve stopnje utemeljeno opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o., ki je v dopisu z dne 9. 11. 2023 pojasnila okoliščine glede načina in kraja vročanja sklepa o izvršbi dolžniku, prav na navedbe pošte v tem dopisu pa je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Pritožba pa v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pred sprejetjem odločitve odgovora pošte ni vročilo dolžniku in mu ni dalo možnosti, da se o tem odgovoru izjavi. Ker je odgovor pošte predstavljal procesno gradivo, ki je bistveno vplivalo na končni izid postopka, je sodišče prve stopnje z opustitvijo njegove vročitve pred sprejetjem izpodbijane odločitve dolžniku kršilo njegovo pravico do izjave v postopku in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod točko I izreka zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 60894/2023 z dne 24. 8. 2023. Pod točko II izreka je odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške, priglašene z vlogo z dne 10. 10. 2023. Pod točko III izreka pa je odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške, priglašene z vlogo z dne 24. 10. 2023. 2. Zoper takšno odločitev je pritožbo po pooblaščencu vložil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Uvodoma je ugovarjal krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljutomeru za odločanje o njegovem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi. Navedel je, da je v drugem odstavku 42. člena ZIZ določeno, da neutemeljeno potrdilo razveljavi sodišče, ki ga je izdalo. V obravnavnem primeru je potrdilo izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani - centralni oddelek za verodostojno listino, ki je po njegovem mnenju tudi pristojno za odločanje o njegovem predlogu. Sodišče prve stopnje je z odločanjem po mnenju pritožbe zato bistveno kršilo 4. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče je tudi kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar pomeni bistveno kršitev postopka in kršitev 22. člena Ustave RS (kršitev kontradiktornosti). Sodišče mu je namreč odgovor upnika na njegov predlog za razveljavitev potrdila vročilo šele skupaj z izpodbijanim sklepom. Sodišče je prav tako pri Pošti Slovenije d.o.o. opravilo poizvedbe glede vročitve poštne pošiljke in prejelo odgovor pod št. Pd ... z dne 9. 11. 2023. Gre za bistven dokaz, zato bi ga sodišče z vlogo upnika in odgovorom pošte moralo seznaniti, da bi se o tem lahko izjavil. Ker sodišče tega ni storilo, je kršilo njegovo pravico do izjave. Nasprotoval je tudi ugotovitvi sodišča, da je bila vročitev opravljena pravilno. Sodišče je nesporno ugotovilo, da niti na naslovu {prvi naslov} kjer ima registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, niti na naslovu {drugi naslov}, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, nima poštnega predalčnika. Na naslovu {prvi naslov} poštna pošiljka ni bila vročena oziroma se na tem naslovu pošiljka niti ni poskušala vročiti. To izhaja iz dopisa Pošte Slovenije z dne 9. 11. 2023. Po njegovem je že to razlog za razveljavitev potrdila in s tem za ugoditev njegovemu predlogu. Nadalje je sodišče nepravilno razlagalo določbe o vročitvi. Glede na napake pri izpolnitvi vročilnice, iz katere ni razvidno, kje je vročevalec pustil obvestilo (če ga je kje sploh pustil), tako navedena vročilnica ne dokazuje ničesar, še najmanj, da je vročevalec pustil obvestilo na pravem mestu. Naknadno pojasnilo pošte in prošnje pošte ne morejo nadomestiti napak pri vročanju. Zaradi napak pošte ni mogel vedeti, da mu je vročevalec poskušal vročiti sklep o izvršbi, niti ni mogel vedeti, kje naj ta sklep poišče in dvigne. Po njegovem je izpodbil domnevo pravilnosti vročitve. Iz dopisa pošte tudi ne izhaja, na katerem naslovu je vročevalec pustil obvestilo o pošiljki, ali na naslovu {prvi naslov} ali na naslovu {drugi naslov}. Predlog za izvršbo in sklep o izvršbi bi se naj glede na naslov vročala na naslovu {prvi naslov}, kar pa je nepravilno, ker tam nima stalnega prebivališča. Sodišče je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V spis je predložil tri izjave svojih družinskih članov, ki so vsi potrdili, da na naslovu {prvi naslov} oz. {drugi naslov} ni bilo nabitega nobenega obvestila o poštni pošiljki. O teh izjavah sodišče ni zavzelo nobenega stališča, niti ni zaslišalo predlaganih prič. Ker se sodišče ni izjasnilo o pisnih izjavah prič, je bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar pomeni tudi kršitev 22. člena Ustave RS. Ker se s sklepom o izvršbi ni mogel seznaniti in tudi ne podati ugovora, mu je bila kršena pravica do izjave (22. člen Ustave RS). Tudi ESČP povezuje institut vročanja s konceptom poštenega postopka, ki med drugim zahteva, da je stranka seznanjena z uvedbo civilnega postopka zoper njo in da ima možnost v njem sodelovati. Predlagal je, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, povrnejo pa se mu naj tudi stroški izvršilnega postopka. Priglasil je pritožbene stroške.

3. Pritožbo je kot sestavni del pritožbe po pooblaščencu vložil tudi dolžnik sam. Pojasnil je, da je fizična oseba, ki ima registrirano osnovno kmetijsko dejavnost na naslovu {drugi naslov}. Na tem naslovu ima tudi stalno prebivališče. Na naslovu {prvi naslov} gradi, izvaja investicijo v namen turizma. Na lokaciji gradbišča nima in nikoli ni imel naslova prebivališča nihče od družinskih članov. Objekt še ni dokončan, nima še uporabnega dovoljenja, niti ostalih dovoljenj za oddajanje sob kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Zavrnil je vse navedbe nasprotne stranke kot neresnične in neutemeljene. Poštar mu ni pustil obvestila na vratih stanovanja. Obvestila tudi ni našel na naslovu {drugi naslov} ali na sosednji parceli, na gradbišču {prvi naslov}. Ker za postopek ni mogel vedeti, tudi ni imel možnosti pritožbe. Zaradi napake pošte imajo sedaj velike težave s poslovanjem in tekočimi poslovnimi zadevami. Na naslovu {prvi naslov} ni poštnega nabiralnika in ga tudi ne bo, kar vedo vsi poštarji in vedno vso pošto prinašajo na dvorišče na naslov {drugi naslov}, kjer so doma. Poskus vročitve sklepa o izvršbi zato ni bil pravilen. Navedbe sodišča v dopisu ne veljajo in niso resnične. Prav tako ni bila nikoli opravljena vročitev priporočenega pisma na naslovu {drugi naslov} z obvestilom na hišnih vratih. Zahteval je zaslišanje prič (A. A., B. B, C. C., D. D.), ki se vsakodnevno gibljejo na lokaciji gradnje objekta in bi kakršnokoli obvestilo videle in našle. Sodno pisanje, ki se je vrnilo sodišču, bi se lahko še enkrat poslalo na naslov {drugi naslov} ali pa bi se poslalo po posebnem dostavniku - vročevalcu ali na drug z zakonom določen način za prejemanje pošte v takem posebnem primeru. Upniku ničesar ne dolguje. Vsa dela so plačali v valutnem roku. Razlike, za katero je upnik vložil izvršbo, ne priznavajo. Zaračunana so jim bila dela, ki niso bila dokončana ali pa so bila celo neopravljena. Zaračunana so jim bila tudi dela, ki so jih že prej opravili sami oziroma z drugimi izvajalci. Opozoril je, da bodo proti upniku uporabili vsa pravna sredstva, saj jim je povzročil škodo. Dodatno je opozoril, da je Pošta Slovenije d.o.o. v dopisu že priznala svoje napake pri vročanju pošte, prav tako pa je upnik pri izstavitvi obeh računov na te napisal naslov {drugi naslov} in ne {prvi naslov}.

4. V odgovoru na pritožbo je upnik nasprotoval navedbam dolžnika in predlagal zavrnitev pritožbe. Strinjal se je z odločitvijo sodišča prve stopnje. Obrazloženo je grajal pritožbene očitke dolžnika. Priglasil je stroške vloge in zahteval njihovo povrnitev.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Uvodoma pritožba neutemeljeno uveljavlja krajevno nepristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o dolžnikovem predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in se neutemeljeno sklicuje na drugi odstavek 42. člena ZIZ. Kot je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje (točki 4 in 5 obrazložitve), je pristojnost za odločanje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine urejena v specialni določbi tretjega odstavka 40.c člena ZIZ. Ta določa, da je po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe.1 Ker je v obravnavanem primeru glede na dovoljena sredstva izvršbe za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljutomeru (100. člen ZIZ), je to tudi utemeljeno odločalo o predlogu dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. V pritožbi uveljavljana bistvena kršitev 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ tako ni bila ugotovljena.

7. Sodišče druge stopnje nadalje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da se dolžniku kot nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je kot tak tudi vpisan v Poslovni register Slovenije pri AJPES, sodna pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register, to je {prvi naslov}, in ne na naslovu {drugi naslov}, kjer ima sicer dolžnik kot fizična oseba prijavljeno stalno prebivališče. Navedeno je izrecno določeno v tretjem odstavku 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato se nasprotna pritožbena izvajanja dolžnika, s katerimi graja zaključke sodišča prve stopnje o kraju vročanja sklepa o izvršbi, izkažejo za neutemeljena.

8. Prav tako ne gre pritrditi pritožbenemu očitku dolžnika o bistveni kršitvi določb postopka, ker se sodišče ni izjasnilo o pisnih izjavah prič, ki jih je dolžnik priložil predlogu. Iz razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da se je sodišče prve stopnje do predlaganih dokazov opredelilo v 6. in 8. točki obrazložitve, tudi po oceni sodišča druge stopnje pa izvedba navedenih dokazov ni bila potrebna. Kot izhaja iz samega predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je namreč dolžnik izjave prič A. A., C. C., B. B. predložil v dokaz dejstva, da dolžnik (skupaj s pričami) živi na naslovu {drugi naslov}, da na hiši na tem naslovu nimajo hišnega predalčnika in da dne 29. 8. 2023, ko je vročevalec poskušal vročiti sodno pisanje, na vratih hiše ni nabil obvestila o prispelem pismu.2 Navedeno dejstvo pa, glede na to, da se je vročitev (pravilno) opravljala na naslovu {prvi naslov} in ne na naslovu {drugi naslov}, za zadevo ni bilo bistveno.

9. Pravilno je stališče pritožbe (kar je v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi sodišče prve stopnje), da je vročilnica o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku izpolnjena nejasno, ker je vročevalec na vročilnici označil, da je obvestilo o prispelem pismu pustil tako ”v dolžnikovem hišnem predalčniku” kot tudi ”na vratih dolžnikovega stanovanja”, zaradi česar iz vročilnice ni nedvoumno razvidno, kje je vročevalec pustil obvestilo o prispelem pismu. Vendar v nasprotju s stališčem pritožbe navedeno še ne pomeni, da sama vročitev pisanja ni bila opravljena v skladu z 142. členom ZPP. Četudi vročilnica ni pravilno izpolnjena, je za presojo pravilnosti vročitve ključna ugotovitev, kako je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku dejansko opravljena, in presoja, ali je bila vročitev opravljena v skladu z zakonskimi zahtevami. Pravilnost vročitve se v takem primeru lahko ugotavlja tudi z izvedbo drugih dokazov in ne le na podlagi vročilnice. V ta namen je sodišče prve stopnje utemeljeno opravilo poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o., ki je v dopisu PD4... z dne 9. 11. 2023 pojasnila okoliščine glede načina in kraja vročanja sklepa o izvršbi dolžniku3, prav na navedbe pošte v tem dopisu pa je svojo odločitev oprlo sodišče prve stopnje. Pritožba pa v zvezi s tem utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pred sprejetjem odločitve odgovora pošte ni vročilo dolžniku in mu ni dalo možnosti, da se o tem odgovoru izjavi. Ker je odgovor pošte predstavljal procesno gradivo, ki je bistveno vplivalo na končni izid postopka, je sodišče prve stopnje z opustitvijo njegove vročitve pred sprejetjem izpodbijane odločitve dolžniku kršilo njegovo pravico do izjave v postopku in s tem storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.4

10. Glede na ugotovljeno kršitev je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I izreka, pod katero je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 24. 8. 2023, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V posledici razveljavitve odločitve o predlogu je bilo treba razveljaviti in v nov postopek vrniti tudi odločitev stroških postopka s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, ki jo je sodišče sprejelo pod točkama II in III izreka.

11. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pred sprejetjem ponovne odločitve o predlogu dolžnika za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi dolžniku določiti rok, v katerem bo lahko odgovoril na dopis Pošte Slovenije d.d. in tudi na odgovor upnika na dolžnikov predlog za razveljavitev potrdila. Po prejemu morebitne vloge dolžnika, pa bo to moralo vročiti še v izjavo upniku.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Tako tudi v sklepu VSRS III R 5/2012 z dne 29. 5. 2012. 2 Tudi navedene priče pa so se v svojih izjavah opredelile le do dejstva, ali se na lokaciji {drugi naslov} nahaja hišni predalčnik in ali je bilo na vrata njihovega stanovanja oziroma hiše nabito obvestilo o prispelem pismu, ne pa tudi v zvezi z nabitjem obvestila na naslovu {prvi naslov} kar dolžnik zdaj zatrjuje v pritožbi. 3 Tj. da je pismonoša 29. 8. 2023, ker vročitev pisma št. RV002402903SI, naslovljenega na D. D., nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, {prvi naslov}, ni bila mogoče, saj ni bilo osebe za prevzem, obvestilo o prispelem pismu namestil na naslovnikova vhodna vrata na naslovu, saj naslovnik ta dan ni imel nameščenega hišnega predalčnika. 4 Pritožba sicer tudi pravilno opozarja, da sodišče dolžniku v izjavo tudi ni vročilo upnikovega odgovora na dolžnikov predlog z dne 24. 10. 2023, vendar ker navedbe in predloženi dokazi upnika niso predstavljali podlage za sprejeto odločitev, očitana procesna kršitev v tem delu ni bila ugotovljena.