Jedro

Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 70. člena SPZ, saj ni ugotavljalo, ali imata nasprotna udeleženca upravičen interes po pridobitvi stanovanja v pritličju in stanovanja v mansardnem delu prizidka, kar sta v postopku zatrjevala, niti se ni do teh navedb opredelilo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, izdanim 4. 2. 2022, popravljenim s pravnomočnim sklepom o popravi z dne 15. 6. 2022 sklenilo: ″I. Nepremičnina ID znak: parcela X 303/5, ki je v solasti predlagatelja A. A. do 1/2 celote in v solasti nasprotnih udeležencev B. B. do 1/4 celote in C. C. do 1/4 celote se razdeli tako, da nastane etažna lastnina in sicer:

1. Pri stavbi ID znak 185 k.o. X., stoječi na parc. št. 303/12 k.o. X. z naslovom ..., se vzpostavijo trije posamezni deli in sicer: - posamezni del stavbe številka 1, v izmeri 107,80 m2 - stanovanje ID znak X-185-1, - posamezni del stavbe številka 2, v izmeri 69,10 m2 - stanovanje ID znak X-185-2, - posamezni del stavbe številka 3, v izmeri 55,60 m2 - stanovanje ID znak X-185-3 ter se na posameznem delu stavbe ID znak X-185-1 vpiše lastninska pravica v korist oseb: B. B., EMŠO ..., stanujoč ... in C. C., EMŠO, stanujoč ..., vsak do 1/2, pri posameznem delu stavbe ID znak: X-185-2 in pri posameznem delu stavbe ID znak: X-185-3 vpiše lastninska pravica v korist osebe: A. A., EMŠO ..., stanujoč ...., do celote.

2. Nepremičnina ID znak: parcela X 303/5 se ukine in nastanejo nove parcele in sicer: parcela X 303/12, ki se vpiše kot splošni skupni del stavbe ID znak 185 k.o. X, nepremičnina ID znak: parcela 303/13 k.o. X, pri kateri se vpiše lastninska pravica v korist vsakokratnega lastnika posameznih delov stavbe številka 2 in 3, ID znak: X-185-2 in ID znak: X-185-3 in nepremičnina ID znak: 303/14 k.o. X, pri kateri se vpiše lastninska pravica v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe številka 1, ID znak X-185-1. 3. Streha in fasada sta splošna skupna dela stavbe ID znak X-185, to je stavbe na naslovu ..., pri čemer znaša delež lastnika posameznega dela stavbe ID znak X-185-1 na splošnem skupnem delu stavbe 1/2 celote, delež lastnika posameznega dela stavbe ID znak X-185-2 znaša 1/4 celote in delež lastnika posameznega dela stavbe ID znak X-185-3 znaša 1/4 celote.

Delež na skupnih instalacijah, to je na elektriki in vodovodu znaša za lastnika posameznega dela stavbe ID znak X-185-1 do 1/2, delež lastnika posameznega dela stavbe ID znak X-185-2 znaša 1/4 celote in delež lastnika posameznega dela stavbe ID znak X-185-3 znaša 1/4 celote.

II. Medsebojna razmerja med etažnimi lastniki stavbe v etažni lastnini ID znak X 185, stoječi na parc. št. 303/12 k.o. X z naslovom ..., se uredijo v skladu z veljavno zakonodajo in naslednjimi določbami: - vsak lastnik posameznega dela stavbe mora izvrševati lastninsko pravico tako, da ne moti uporabe drugih posameznih delov in skupnih delov stavbe. Vsak posamezen del stavbe se lahko uporablja skladno z vrsto dejanske rabe, kot izhaja iz Izvida in elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe - prvi vpis stavbe X-185 v kataster stavb in elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe - določitev zemljišča pod stavbo, ki ju je izdelal sodni izvedenec Č. Č.; - glede na število posameznih delov stavbe in število etažnih lastnikov, oblikovanje rezervnega sklada in določitev upravnika nista potrebna; - lastniki posameznih delov stavbe upravljajo s skupnimi deli stavbe skladno z veljavno zakonodajo; - v pravnem prometu, ki se nanaša na skupne dele stavbe, nastopajo etažni lastniki skupaj; - zavarovanje stavbe uredi vsak lastnik posameznega dela stavbe samostojno v okviru zavarovanja svojih posameznih delov stavbe in sicer tako, da zavaruje tudi svoj solastniški delež na stavbi kot splošnem skupnem delu.

III. Izvid in elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe - prvi vpis stavbe X-185 v kataster stavb in elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe - določitev zemljišča pod stavbo, ki ju je izdelal Č. Č., sodni izvedenec za geodezijo dne 13. 3. 2021, sta sestavni del tega sklepa.

IV. Predlagatelj je dolžan plačati nasprotnima udeležencema znesek 1.241,00 EUR v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje, do plačila, pod izvršbo.

V. Nasprotna udeleženca sta dolžna predlagatelju povrniti 1.897,99 EUR skupnih stroškov tega nepravdnega postopka, oziroma vsak izmed njiju znesek 948,99 EUR, v roku osem dni po pravnomočnosti tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, pod izvršbo.

VI. Vsak udeleženec trpi svoje stroške tega nepravdnega postopka.″

2. Nasprotna udeleženca sta se zoper sklep pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Povzemata, da je sodišče z izpodbijanim sklepom solastno nepremičnino fizično razdelilo tako, da je nasprotnima udeležencema dodelilo posamezni del stavbe št. 1 v izmeri 107,80 m2, ki v naravi predstavlja stanovanje v drugem nadstropju z balkonom, ložo, teraso, shrambo, sušilnico in pralnico, kot to izhaja iz elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb. Stanovanje v pritličju in v mansardi pa je dodelilo predlagatelju, ki je tako pridobil posamezni del št. 2 in posamezni del št. 3. Menita, da je odločitev sodišča nezakonita in zmotna. Predlagatelj je predlagal delitev solastne nepremičnine na način, da se nepremičnina proda in kupnina razdeli med obe nepravdni stranki. Po pridobljenem izvedenskem mnenju izvedenca gradbene stroke pa je bilo nedvomno ugotovljeno, da je fizična delitev možna, pri čemer je izvedenec v mnenju z dne 2. 4. 2019 predlagal, da glede na izvedena vlaganja in dejansko uporabo stanovanja v pritličju in stanovanja v prizidku ti dve enoti prevzameta nasprotna udeleženca, stanovanje v nadstropju in tehnične prostore pa prevzame predlagatelj. Takšen predlog delitve se je zdel izvedencu glede na stanje nepremičnine in glede na dejansko uporabo tudi najbolj smiseln. Izvedenec je sicer po podanih pripombah nekoliko spremenil svoj predlog delitve, pri čemer je izhajal iz vrednosti nepremičnine, ki je vključevala vsa vlaganja nasprotnih udeležencev, in je podal predlog, da stanovanje v pritličju v izmeri 83,68 m2 prevzameta nasprotna udeleženca, ostale prostore v hiši v izmeri cca. 150 m2 pa prevzame predlagatelj. Na osnovi mnenja izvedenca gradbene stroke je nato izvedenec za geodezijo izdelal elaborat s predlogom vzpostavitve etažne lastnine na stavbi tako, da se oblikujejo 3 posamezni deli, in sicer posamezni del, ki obsega stanovanje v pritličju (levi vhod iz ulične strani), posamezni del, ki obsega stanovanje v nadstropju (desni vhod iz ulične strani), vhod v to stanovanje iz pritličja, kurilnico in klet v pritličju, in posamezni del, ki obsega mansardno stanovanje in garažo v prizidku. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi teh mnenj izdalo izpodbijani sklep, s katerim je nasprotnima udeležencema dodelilo stanovanje v drugem (2.) nadstropju (posamezni del št. 1), predlagatelju pa stanovanje v pritličju in v mansardi ter garažo v prizidku (posamezni del št. 2 in 3), čeprav v obrazložitvi sklepa ni nobenih razlogov o tem, kateri izmed solastnikov ima upravičen interes na posameznem delu stavbe, kar je bistvena zakonska zahteva, ki jo sodišče pri fizični delitvi mora upoštevati. Nasprotna udeleženca sodišču očitata, da v obrazložitvi sklepa sploh ni pojasnilo ter argumentiralo, zakaj je solastno nepremičnino fizično razdelilo na način, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Pri tem je povsem prezrlo nedvomno izkazan upravičen interes nasprotnih udeležencev po pridobitvi stanovanja v pritličju in v mansardnem delu v prizidku, saj sta pritlično stanovanje in prizidek popolnoma obnovila in ga uporabljala bistveno prej, preden je predlagatelj sploh postal solastnik te nepremičnine. Druga nasprotna udeleženka je tudi edina od strank tega postopka, ki živi v tej hiši in ima tu prijavljeno stalno prebivališče, in edina, ki nima drugega stanovanja ter nima kam iti (izpoved druge nasprotne udeleženke na naroku z dne 30. 11. 2018). Vse navedeno namreč nedvomno izhaja iz podatkov v spisu, iz katerih je dejanska oblast druge nasprotne udeleženke v pritličnem stanovanju in v mansardi, kjer druga nasprotna udeleženka slika ter je prostor priredila v atelje, nedvomno izkazana. Poleg tega sta nasprotna udeleženca izvršila obsežna vlaganja v pritlično stanovanje, kar vse bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri fizični delitvi solastnine v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ. Nenazadnje pritožnika izpostavljata, da je bil v stečajnem postopku (St X/2016), v katerem je kupil 1/2 nepremičnine, predlagatelj izrecno opozorjen, da v pritličnih stanovanjskih prostorih stavbe živi solastnik B. B., ki je stanovanje po nakupu v stečajnem postopku St X/2015 tudi adaptiral. Iz navedenega torej jasno izhaja, da je bilo predlagatelju že ob nakupu znano, da je pritlično stanovanje zasedeno in obnovljeno s strani nasprotnih udeležencev, ki sta zakonca. Tako že iz podatkov v spisu nedvomno izhaja, da sta nasprotna udeleženca izkazala neprimerno večji upravičen interes na pritličnem stanovanju in v mansardi v prizidku, pa sodišče navedenih dejstev, ki so podprti z dokazi v spisu, sploh ni upoštevalo. Poleg tega sodišče strank tega postopka sploh ni zasliševalo v smeri ugotavljanja upravičenega interesa udeležencev, zato izpodbijani sklep temelji na zmotnih materialnopravnih izhodiščih. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tako povsem brez podlage in ustrezne utemeljitve ter samovoljno fizično razdelilo solastno nepremičnino na način, da je stanovanje v drugi (2.) etaži, ki je popolnoma neopremljeno, dodelilo nasprotnima udeležencema, stanovanje v pritličju, ki sta ga na novo opremila nasprotna udeleženca, in mansardo v prizidku pa dodelilo predlagatelju, čeprav za ta dva posamezna dela predlagatelj ni izkazal prav nobenega upravičenega interesa. Nasprotna udeleženca tako ponovno poudarjata, da bi o načinu delitve moralo sodišče odločiti, upoštevaje upravičen interes udeležencev, ki bi ga moralo v postopku tudi ugotoviti, ter v sklepu ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je zaradi napačnih in zmotnih materialnopravnih izhodišč nepopolno ugotovilo dejansko stanje predvsem v delu, ki se nanaša na upravičen interes strank tega postopka na posameznem delu, hkrati pa je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb postopka, saj ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, prav tako pa nima razlogov o odločilnih dejstvih (upravičenem interesu), zaradi česar je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti. Nasprotna udeleženca višjemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi in sklep spremeni oziroma podredno, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje.

3. Predlagatelj ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP1).

6. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da pravno podlago v tej nepravdni zadevi predstavlja drugi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Le-ta določa, da v primeru, če se solastniki ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Tudi pri sodni delitvi si mora sodišče prizadevati, da se čim bolj približa volji solastnikov in šele če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvrši delitev po lastni oceni, glede na okoliščine primera in na mnenje ter cenitev izvedenca ustrezne stroke.2 Interes se v skladu s sodno prakso (glej npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 1083/2018) ugotavlja glede na dosedanjo rabo stvari, potrebe solastnikov, velikost solastniških deležev, opravljena vlaganja v del solastne nepremičnine, ipd. Sodišče mora tako v postopku delitve solastnine, če se solastniki ne morejo sporazumeti o načinu delitve, in pri izdaji sklepa o fizični delitvi nepremičnine raziskati in oceniti ter seveda obrazložiti, kateri izmed solastnikov je izkazal upravičen interes za posamezni del, ki ga prejme na osnovi delitve.

7. Pritožbene navedbe o tem, kakšen predlog delitve je imel izvedenec gradbene stroke D. D., so skladne z ugotovitvami sodišča prve stopnje v 11. - 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Izvedenec je tako najprej podal predlog v dopolnitvi cenitvenega poročila z dne 2. 4. 2019, nato pa v izvedenskem mnenju - dopolnitvi predloga za delitev solastne nepremičnine na naslovu ..., z dne 20. 5. 2019; izvedenca pa je sodišča nato še zaslišalo na naroku dne 15. 9. 2020. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje in kar pritožbeno ni izpodbijano, je izvedenec v dopolnitvi z dne 20. 5. 2019 predlagal, da dobi predlagatelj tehnične prostore, stanovanje v nadstropju in stanovanje v prizidku v skupni vrednosti zaokroženi na 46.000,00 EUR, nasprotna udeleženca pa dobita stanovanje v pritličju v zaokroženi vrednosti 43.518,00 EUR; razliko med obema vrednostima 2.482,00 EUR pa bo potrebno poračunati. Predlagatelj je bil pripravljen sprejeti fizično delitev tako, da prejme zgornje stanovanje in prizidek ter tisti del zemljišča, katerega je predlagal izvedenec v svojem predlogu. Na naroku 13. 12. 2019 se je prvi nasprotni udeleženec strinjal z načinom delitve (izrecno je navedel: da dobita stanovanje v pritličju, ki ga sedaj že uporabljata, in tudi z oceno vrednosti celotne nepremičnine), druga nasprotna udeleženka pa se ni strinjala s tem, da bi dobila le stanovanje v pritličju. Sodišče je nato pravilno povzelo, da je izvedenec na zaslišanju na naroku 15. 9. 2020 pojasnil, da ima južni del parcele (ki si ga je zamislil kot atrij), ki bi po njegovem predlogu pripadal v izključno last nasprotnima udeležencema, dostop le iz stanovanjskega dela v pritličju, ki bi ga prejela nasprotna udeleženca. Predlagatelj je nato vztrajal, da se mnenje izvedenca sprejme, na naroku navzoča predlagatelj in prvi nasprotni udeleženec pa sta navajala, da se strinjata s fizično delitvijo nepremičnine. Sodišče prve stopnje je v 18. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno povzelo izvid in elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe - prvi vpis stavbe X-185 v kataster stavb, da ima stavba tri posamezne dele, in sicer številka dela stavbe 1, ki je bivalni prostor, shramba, sušilnica, pralnica in odprta terasa, balkon, loža v skupni izmeri 107,80 m2, številka dela stavbe 2, ki obsega bivalni prostor v izmeri 69,10 m2 in številka dela stavbe 3, ki obsega klet in bivalni prostor, v skupni izmeri 55,60 m2. Sodišče je v nadaljevanju obrazložilo med drugim, da sta nasprotna udeleženca ves čas vztrajala pri dodelitvi spodnjega stanovanja; v vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 3. 6. 2021, predlagala, da dobita v last prvo etažo in prizidek, predlagatelj pa drugo etažo in mansardo, z dovoljenjem lastništva mansarde za nova stanovanja; v vlogi z dne 5. 12. 2021 pa sta navajala, da se v celoti strinjata z delitvijo, kot je bila predlagana s strani izvedenca gradbene stroke v dopolnitvi cenitvenega poročila z dne 2. 4. 2019 (torej da nasprotna udeleženca pridobita stanovanje v pritličju in stanovanje v prizidku).

8. Po zgoraj povzetem in tudi glede na trditve nasprotnih udeležencev, ki sta jih podala na naroku 30. 11. 2018, je moč ugotoviti, da sta nasprotna udeleženca ves čas postopka izražala voljo in interes, da pri delitvi dobita stanovanje v pritličju, druga nasprotna udeleženka pa izrecno tudi izražala voljo, da dobita tudi stanovanje v mansardnem delu v prizidku. Glede na izvid in elaborat izvedenca za geodezijo nasprotna udeleženca v pritožbi utemeljeno izpostavljata, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nasprotnima udeležencema dodelilo stanovanje v drugem (2.) nadstropju (posamezni del št. 1), predlagatelju pa stanovanje v pritličju in v mansardi ter garažo v prizidku (posamezni del št. 2 in 3), čeprav v obrazložitvi sklepa ni nobenih razlogov o tem, kateri izmed solastnikov ima upravičen interes na posameznem delu stavbe. Kot je namreč razvidno iz razpredelnice v elaboratu za vpis stavbe v kataster stavb X-185 na strani 4/4 (l. št. spisa 207) in tudi iz tlorisov 1. in 2. etaže (l. št. 211 in 212), je številka dela stavbe 1 številka stanovanja 1 v 1. in 2. etaži (površina dela stavbe 107,8 m2), številka dela stavbe 2 je številka stanovanja 2 v 1. etaži (površina dela stavbe 69,1 m2), številka dela stavbe 3 pa številka stanovanja v 1. in 2. etaži (površina dela stavbe 55,6 m2). Pritožnika, sploh glede na to, da je sodišče prve stopnje v 29. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da je upoštevalo predlog delitve, ki ga je podal izvedenec gradbene stroke in po katerem nasprotna udeleženca dobita stanovanje v pritličju, upravičeno sodišču prve stopnje očitata, da ni pojasnilo ter argumentiralo, zakaj je predmetno solastno nepremičnino fizično razdelilo na način, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa (torej tako, da nasprotna udeleženca ne dobita stanovanja v pritličju, pač pa stanovanje 1 v 1. in 2. etaži, torej stanovanje v nadstropju). Pri tem je prezrlo, da sta nasprotna udeleženca zatrjevala, da imata upravičen interes po pridobitvi stanovanja v pritličju in tudi v mansardnem delu v prizidku.

9. Sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 70. člena SPZ, saj ni ugotavljalo, ali imata nasprotna udeleženca upravičen interes po pridobitvi stanovanja v pritličju in stanovanja v mansardnem delu prizidka, kar sta v postopku zatrjevala, niti se ni do teh navedb opredelilo. Dejansko stanje je zato ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi nasprotnih udeležencev ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena v zvezi s 355. in s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP). Dokaznega postopka o tako pomembnih pravnorelevantnih dejstvih ne more prvič dopolnjevati šele pritožbeno sodišče, saj bi bila na ta način udeležencem odvzeta ustavna pravica do pritožbe. Razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje pa tudi ne bo povzročilo hujše strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, saj bo moralo sodišče prve stopnje narok takoj razpisati in dopolniti dokazni postopek v zgoraj nakazani smeri ter ponovno odločiti v zadevi, sklep pa obrazložiti tako, da bo vseboval razloge o vseh pravnorelevantnih dejstvih.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Predlog za razdružitev solastnine je bil vložen 26. 4. 2018, to je pred uveljavitvijo ZNP-1, zato se postopek v skladu z določbo prvega odstavka 216. člena ZNP-1 dokonča po določbah do sedaj veljavnih predpisov. V drugem odstavku tega člena pa je določeno, da če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih iz prejšnjega odstavka odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, se postopek nadaljuje po tem zakonu. 2 Glej Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Miha Juhart et al., GV Založba, 2004, komentar 70. člena, 1.2. Sodna delitev, str. 356.