Jedro

Vprašanje, ali je bil do odkupa pogodbe upravičen obdolženec ali oškodovanka, za obstoj kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin ni odločilno. Obdolžencu se namreč očita, da je izdal listino v imenu oškodovanke brez njenega pooblastila. Obdolženec pa je vedel, da za odkup pogodbe potrebuje soglasje oškodovanke, vedel pa je tudi, da mu oškodovanka takega soglasja ni dala in ga tudi ni pooblastila.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Cerknici obdolženega M. I. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje posebnega primera ponarejanja listin po 3. točki 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju ZKP). Odločilo je, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, bremenijo proračun.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega očitanega kaznivega dejanja in mu izreče pogojno obsodbo z določeno kaznijo tri mesece zapora in preizkusno dobo enega leta.

Pritožba je utemeljena.

Preizkus izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb je pokazal, da se pritožnik utemeljeno zavzema za razveljavitev sodbe, saj se pritožbeno sodišče strinja s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Pritožnik pravilno opozarja, da vprašanje, s katerim se je sodišče prve stopnje ukvarjalo, ali je bil do odkupa pogodbe upravičen obdolženec ali oškodovanka, za obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ni odločilno. Obdolžencu se namreč očita, da je izdal listino v imenu oškodovanke brez njenega pooblastila. Glede na dejstvo, da je obdolženec vedel, da za odkup pogodbe potrebuje soglasje oškodovanke (to izhaja iz njegovega zagovora, pa tudi dopisa zavarovalnice na list. št. 23), da oškodovanka takšnega soglasja obdolžencu ni dala in ga tudi ni pooblastila, vloga na list. št. 13, ki je bila priložena prijavi odkupa zavarovanja, pa je bila napisana v imenu oškodovanke, pritožnik utemeljeno navaja, da so zaključki sodišča prve stopnje neprepričljivi. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je edino obdolženec kot sklenitelj zavarovanja in plačnik premij lahko zahteval odkup pogodbe, vendar je napačno štelo, da je ob tem nepomembno, da je za odkup potreboval soglasje oškodovanke. Pritožnik tudi utemeljeno navaja, da je k prijavi odkupa zavarovanja (list. št. 8) obdolženec priložil poseben dopis (list. št. 13), iz katerega izhaja, da oškodovanka prosi za izplačilo zneska iz njene police, ker denar potrebuje za reševanje stanovanjskega problema. Ravno iz tega dopisa pa jasno izhaja, da je pravzaprav listino izdal obdolženec v imenu oškodovanke, vendar brez njenega pooblastila. Zato so razlogi izpodbijane sodbe, da je obdolženec na listinah podpisal sebe in ne oškodovanke, da bi takšna vloga oškodovanke bila za odkup tudi brezpredmetna in da zato očitano kaznivo dejanje ni dokazano, tudi po mnenju pritožbenega sodišča neprepričljivi in neutemeljeni. Ob tem sodišče druge stopnje še poudarja, da je irelevantno, da je dopis na list. št. 13 napisala agentka, saj ga je napisala po lažnih navedbah in usmeritvah obdolženca, kar prav tako pravilno izpostavlja pritožnik.

Pritožba okrožnega državnega tožilca je torej utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo potrebno zgolj ponovno izvesti vse izvedene dokaze in ponovno oceniti vsak dokaz posebej in vse skupaj svoje dokazne zaključke v sodbi prepričljivo obrazložiti.

Državni tožilec je predlagal, naj pritožbeno sodišče samo spremeni izpodbijano sodbo in obdolženca spozna za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Sodišče druge stopnje v skladu z določbo 5.odst. 392. člena ZKP tega v obravnavanem primeru ni moglo storiti, saj izpodbijana sodba glede na izrečeno oprostilno sodbo, nima nobenih razlogov o obdolženčevem subjektivnem odnosu (krivdi) do kaznivega dejanja.