Jedro

Tožnica v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma ne izkazuje pravnega interesa, ki je pogoj za dopustnost tožbe. Iz tožbe namreč izhaja, da ni zadovoljna z Odvetniško pisarno A. glede zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči (ta je bila z točko I. izpodbijane odločbe razrešena), zato ji je bila na njen predlog tudi dodeljena druga odvetnica, katere dodelitev pa tožnica v tožbi ne prereka.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. S sklepom Bpp 718/2015 je tožena stranka v točki 1 sklenila, da se odločba pristojnega Organa za Bpp, Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Bpp 718/2015 z dne 8. 6. 2015 spremeni tako, da se Odvetniško pisarno A. razreši dolžnosti izvajanja brezplačne pravne pomoči (točka I izreka). Z 2. točko izreka je določeno, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnica mag. B.B. Tožena stranka navaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v desetem odstavku 30. člena določa, da lahko zahteva postavljeni odvetnik svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. Na mesto razrešenega odvetnika pristojni Organ za Bpp postavi drugega. Glede na izjave upravičenke z dne 10. 7. 2015 in glede na opisana dejstva, ki izhajajo iz predloga za razrešitev, je tožena stranka mnenja, da izbrana odvetniška pisarna ne more več opravljati svoje dolžnosti, zaradi razlogov, ki so na strani upravičenke. V nadaljevanju navaja te razloge, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

2. Organ za Bpp je za novega izvajalca bpp določil odvetnico mag. B.B. v skladu z določilom 30. člena ZBPP.

3. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila odgovor z vsebino: pritožba na odgovor odvetniške pisarne A. - odgovor na sklep, prejet dne 17. julija 2015. Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč jo je 3. 8. 2015 odstopila Upravnemu sodišču, ker jo je štela kot tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, zakaj ni zadovoljna z zastopanjem navedene odvetniške pisarne.

4. Sodišče je odločilo po sodniku posamezniku v skladu z določbo tretjega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

5. Tožba se zavrže. 6. Glede na to, da iz tožbe ne izhaja določno, zakaj tožnica vlaga tožbo oziroma v vlogi opozarja na nepravilno ravnanje Odvetniške pisarne A., ne navaja pa določnih razlogov, s katerimi naj bi izpodbijala navedeni upravni akt, tega pa tudi ni razložila v odgovoru na dopis sodišča z dne 6. 10. 2015, je sodišče presodilo, da tožnica v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma ne izkazuje pravnega interesa, ki je pogoj za dopustnost tožbe. Iz tožbe namreč izhaja, da ni zadovoljna z Odvetniško pisarno A. glede zastopanja v postopku brezplačne pravne pomoči (ta je bila z točko I. izpodbijane odločbe razrešena), zato je bila tožnici na njen predlog tudi dodeljena odvetnica mag. B.B. (točka II izreka), katere dodelitev pa tožnica v tožbi ne prereka oziroma v dopisu z dne 17. 10. 2015 samo izključno želi brezplačno pravno pomoč.

7. Glede na navedeno je sodišče tožbo v skladu s 3. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot nedovoljeno zavrglo.