Jedro

Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je razporeditev tožnika - rudarja na drugo, nižje vrednoteno delovno mesto izven jame, izključno posledica njegove poškodbe pri delu, ne pa drugega obolenja tožnika - tumorja, je tožena stranka dolžna tožniku povrniti celotno škodo oz. prikrajšanje zaradi dela na drugem delovnem mestu (jamski dodatek, dodatek za nočno delo).

Izrek

Pritoža se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v skladu z napotki pritožbenega sodišča dopolnilo dokazni postopek in ponovno razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati 11.569,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov kot izhajajo iz izreka sodbe. Kar je tožeča stranka zahtevala več je zavrnilo. Tožeča stranka je dolžna poravnati toženi stranki stroške postopka v znesku 134.247,75 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo. Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sodbo naslovnega sodišča iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99) v zvezi s 14. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljen oz., da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka primarno opozarja na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstev oz. so nejasni in med seboj v nasprotju. Iz izvedeniških mnenj je nemogoče sprejeti zaključek, da je zgolj tožnikova poškodba pri delu z dne 17.5.1988 100% vzrok za tožnikovo nezmožnost opravljanja dela v jami. Omenjeno, kot že rečeno tekom celotnega postopka, potrjuje tudi mnenje invalidske komisije I. stopnje pri ZPIZ-u, ki je kot vzrok invalidnosti tožnika štelo poškodbe pri delu do 50% in tožnikovo bolezen do 50%. Posledično pa je sodišče prve stopnje tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti oz. razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, zlasti glede s pritožbo zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava ter pri navedenem preizkusu ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo s pritožbo uveljavljane absolutne bistvene kršitve pravil postopka, saj so v sodbi navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih ter niso nejasni in med seboj v nasprotju kot zatrjuje pritožba. Sodišče prve stopnje je v skladu z napotki pritožbenega sodišča dopolnilo dokazni postopek glede dejanskega stanja o podani vzročni zvezi med boleznijo oziroma poškodbo na delu, kot razlogom za tožnikovo prerazporeditev. Ker v dosedanjem postopku to ni bilo z gotovostjo ugotovljeno, od česar pa je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka, je bilo potrebno v tej smeri stvari razčistiti. Sodišče prve stopnje je v dodatnem dokaznem postopku postavilo izvedenca medicinske stroke z nalogo, da odgovori na vprašanje, ali predstavlja tumor mezofaringsa, ki je bil tožniku odstranjen leta 1989 kontraindikacijo za delo v jami in ali, oziroma v kakšnem razmerju sta poškodba z dne 17.5.1988 in obolenje - tumor, vplivala na odločitev o tem, da tožnik ni več sposoben opravljati dela v jami. Iz podanega izvedenskega mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja izhaja, da se je komisija strinjala z izvedenskim mnenjem prof. dr. S. in tudi sama meni, da je tožnikovo zmanjšano delovno sposobnost smiselno v celoti pripisati posledicam omenjene poškodbe pri delu. V primerjavi s posledicami tumorja mezofaringsa je pri tožniku poškodba pri delu 100% vzrok za prerazporeditev na drugo delovno mesto. Izvedensko mnenje je sodišče prve stopnje pravilno dokazno ocenilo in utemeljeno zaključilo, da je tožnikova poškodba na delu, v celotnem obsegu, to je 100%, vplivala na njegovo nezmožnost opravljanja dela v jami, zaradi česar je tožnik v celoti upravičen do zahtevane odškodnine za gmotno škodo iz naslova dodatka za nočno delo in jamskega dodatka. Glede vštevanja dodatka za nočno delo in jamskega dodatka v osnovo za izračun odškodnine za gmotno škodo, ki jo delavec utrpi zaradi poškodbe pri delu, pa je pritožbeno sodišče že zavzelo stališče v sklepu opr.št. Pdp 980/98 z dne 24.11.2000. Oba dodatka sta predstavljala del osebnega dohodka in ju ni bilo mogoče opredeliti za povračilo stroškov v zvezi z delom. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo, prav tako pa ni zagrešilo s pritožbo uveljavljane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožena stranka s pritožbo ni bila uspešna, je sodišče druge stopnje na podlagi 165. člena ZPP sklenilo, da sama krije stroške pritožbenega postopka.