Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
18. 9. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Saša Pečeta iz Maribora na seji dne 18. septembra 2003
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. člena Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 61/99, 54/2000 in 64/01) se zavrže.
1.Pobudnik navaja, da svoj pravni interes za vložitev pobude opira na svojo funkcijo poslanca Državnega zbora, da je poslanec po 82. členu Ustave predstavnik vsega ljudstva. Pobudo naj bi vložil tudi kot državljan Republike Slovenije na podlagi zahteve po spoštovanju Ustave Republike Slovenije in se pri tem sklicuje na 2. člen in drugi odstavek 3. člena Ustave. Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZUSDDD) po mnenju pobudnika predstavlja enega od osamosvojitvenih zakonov, ki je v mednarodni skupnosti naletel na "nedeljeno" priznanje in zato predlaga, naj Ustavno sodišče ugotovi "skladnost 1. člena omenjenega zakona s 1. členom Ustave". Predlaga tudi prednostno obravnavanje njegove pobude, ker je odločba Ustavnega sodišča št. U-I-246/02 z dne 3. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 36/03 in OdlUS XII, 24) "postavila pod vprašaj ustavno načelo pravne države".
2.V skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave in s prvim odstavkom 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Drugi odstavek 24. člena ZUstS določa, da je pravni interes za vložitev pobude podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.
3.Pobudnik neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude za presojo izpodbijane določbe ZUSDDD ne izkazuje, saj v pobudi svoj pravni interes utemeljuje s statusom državljana Republike Slovenije, ki zahteva spoštovanje Ustave. Pobudnikov interes, kot ga utemeljuje v pobudi, je splošen interes, to je interes vseh državljanov, in ga ni mogoče šteti za njegov lasten neposreden interes. Pobudnik tudi ne more opreti svojega pravnega interesa za vložitev pobude na status poslanca Državnega zbora in na določbo prvega odstavka 82. člena Ustave. Na podlagi druge alineje 23. člena ZUstS poslanec sam ne more začeti postopka za oceno ustavnosti, temveč le v skupini najmanj tretjine poslancev Državnega zbora. Določba prvega odstavka 82. člena Ustave, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, poslancu tudi ne daje neposrednega pravnega interesa za vložitev pobude v primeru, ko meni, da je določen predpis neustaven. Pravnega interesa tudi ni mogoče utemeljevati s predlogom, naj Ustavno sodišče ugotovi, da izpodbijana določba ZUSDDD ni v neskladju z Ustavo. Pojmovno je predpis mogoče izpodbijati z razlogi, ki mu nasprotujejo, in z zahtevo po ugotovitvi njegove protiustavnosti (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-286/95 z dne 18. 4. 1996, OdlUS V, 49). Iz pobude je predvsem razvidno, da je pobudnikova vloga za ponovno presojo ZUSDDD odraz pobudnikovega nestrinjanja z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-246/02. Zgolj dejstvo, da se pobudnik ne strinja z navedeno odločitvijo Ustavnega sodišča, pa ne predstavlja neposrednega pravnega interesa, kot je bil obrazložen v prejšnji točki te obrazložitve.
4.Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić