Ravnanje odvetnika

Datum

25.07.2023

Številka

07121-1/2023/978

Kategorije

Upravni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede vsebine poročila o delu policistov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so bili v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov s strani odvetnika.

IP ni pristojen za presojo, ali konkretno ravnanje odvetnika pomeni kršitev 10. člena ZOdv.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa v okviru mnenja presojati ustreznosti posameznih obdelav osebnih podatkov z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali upravnega postopka. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo (posredovanje) konkretnih osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je takšna obdelava osebnih podatkov zakonita.

IP pojasnjuje, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov obstajati ustrezna pravna podlaga. Skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja alinea ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

IP posebej opozarja na načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati samo toliko osebnih podatkov, kolikor je nujno potrebno za dosego posamičnega zakonitega namena obdelave.

IP nadalje splošno pojasnjuje, da določba 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19, 130/22; v nadaljevanju: ZOdv) v prvem odstavku določa subjekte, ki so ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Gre za državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilce javnih pooblastil. Odvetnik v skladu z drugim odstavkom istega člena nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom.

IP ob tem dodaja, da mora odvetnik v zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je »posamično zadevo« treba razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka in v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno storitev. Po mnenju IP torej stranka ne more pooblastiti odvetnika zgolj za (splošno) pridobivanje osebnih podatkov tretjih oseb, ampak jih sme odvetnik pridobiti le, kadar so potrebni za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, ne pa (splošnemu) pridobivanju osebnih podatkov tretjih oseb.

IP ponovno poudarja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so bili v konkretnem primeru podani pogoji za obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov s strani odvetnika, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava osebnih podatkov zakonita. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

IP sklepno posebej poudarja, da je skladno z 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A) samostojen in neodvisen državni organ, pristojen za:

- odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;

- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;

- odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP tako ni pristojen za presojo, ali ravnanje odvetnika v konkretnem primeru lahko predstavlja kršitev oziroma zlorabo 10. člena ZOdv. V skladu z 42. členom ZOdv Odvetniška zbornica spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge. Statut Odvetniške zbornice določi dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni.

IP prav tako ni pristojen za presojo postopkovnih dejanj v konkretnem upravnem (prekrškovnem) postopku. V skladu s 307. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb) nadzor nad izvajanjem ZUP in drugih zakonov, ki urejajo upravne postopke, opravlja upravna inšpekcija.

S spoštovanjem.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka