Jedro

V skladu z določbo 14. člena ZIRD lahko sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvu (tudi) k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti ter soglaša s takim izvajanjem rejništva. Sodišče upošteva oceno pristojnega CSD o primernosti osebe za izvajanje rejniške dejavnosti; izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi pa se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.

Izrek

I.Pritožbe se zavrnejo in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Nasprotna udeleženca sta starša 9-mesečnega A. Timski sestanek strokovnih delavcev CSD je po obisku na domu prepoznal hudo A. ogroženost, zato je predlagatelj izvedel nujni odvzem otroka po 167. členu Družinskega zakonika (DZ). Sodišče prve stopnje je 7. 6. 2025 izdalo sklep, s katerim je A. namestilo v krizni center, staršema pa z njim prepovedalo stike. Nato je 2. 7. 2025 izdalo sklep, s katerim je A. namestilo v rejništvo in določilo ločene enourne stike s staršema enkrat na dva tedna v prostorih CSD pod nadzorom strokovne osebe. Udeleženca sta zoper ta sklep vložila ugovor, sodišče pa je o ugovorih odločilo z izpodbijanim sklepom. Obema ugovoroma je delno ugodilo in stike podaljšalo na način, da potekajo en mesec od izdaje sklepa ob sredah enkrat tedensko (od 15.30 do 16.30 ure), po enem mesecu pa dvakrat tedensko po eno uro, tako da so stiki ob sredah od 15.30 do 16.30, en dan pa po dogovoru med staršema in strokovno službo CSD. Stiki potekajo pod nadzorom strokovne osebe CSD (I. točka izreka). Sodišče je odločilo, da sta nasprotna udeleženca lahko seznanjena s krajem A. namestitve (II. točka izreka), v preostalem delu je ugovora nasprotnih udeležencev zavrnilo.

2.Pritožujejo se vsi udeleženci. CSD se strinja z razširitvijo stikov, vendar opozarja, da A. ne zmore 60 minutne pozornosti. Ker bosta na stiku oba nasprotna udeleženca, bo več interakcij, to pa je lahko zanj stresno. Upoštevati je treba zdravstvene obravnave, ki se jih deček ob torkih z rejnikoma udeležuje pri fizioterapevtu. Ker bodo stiki potekali ob sredah v času prometne konice, bo deček več časa preživel v avtomobilu. Predlagatelj meni, da bi bilo smiselno določiti tudi dan in uro drugega stika.

3.Nasprotna udeleženca osrednji del pritožbe usmerjata v odločitev glede izbire rejnikov. Menita, da izbira ni primerna. Rejnika bosta otroka pretirano navezovala nase. Glavni motiv rejnikov je posvojitev otroka. To izhaja iz socialnega poročila in dejstva, da nimata dovoljenja za izvajanje rejništva. Izpodbijani sklep nima jasnih, prepričljivih in razumnih razlogov o primernosti rejnikov za varstvo koristi otroka. Zato je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Nasprotna udeleženka v pritožbi poudarja, da je odločitev o tako redkih stikih nepravilna in vodi v medsebojno odtujevanje. Jemlje ji možnost, da bi otroka lahko dobila nazaj. Dopuščeni bi ji morali biti stiki vsaj v trajanju dveh ur na dan in brez nadzora CSD, sicer se ji bo otrok popolnoma odtujil. Pritožnica izpostavlja, da nima več poporodne depresije in ne potrebuje medikamentozne terapije. Vse obveznosti, ki jih nalaga CSD, ažurno in dosledno izpolnjuje.

4.Nasprotni udeleženec pa v pritožbi poudarja, da ni zasvojenec in da ni pod vplivom alkohola oziroma drog, kar je dokazal z rezultati testiranj. Nasilje v družini ni dokazano niti s stopnjo verjetnosti. Sploh pa ni dokazano, da bi bil otrok ob nasilju navzoč v istem prostoru ali da bi karkoli od tega lahko zaznal. Nasprotna udeleženka je pod materinim vplivom in v strahu, da ji bodo otroka odvzeli, navrgla nekaj očitkov v njegovo škodo. Ti očitki pa niso resnični. Pa četudi bi bili, zaradi njih A. ni bil huje ogrožen. Zavzema se za razširitev stikov, sicer se bo otrok preveč odtujil in se premočno navezal na rejnika. S tem bo nepovratno onemogočena ponovna združitev biološke družine. Prav tako se zavzema za redne in vsakodnevne dveurne stike brez nadzora CSD.

5.Pritožbe so bile izmenjane med udeleženci. Odgovora sta podala nasprotna udeleženca in priglasila stroške pritožbenega postopka.

6.Pritožbe udeležencev niso utemeljene.

7.Obe pritožbi nasprotnih udeležencev obsežno izpodbijata odločitev o izbiri rejnikov. Poudarjata, da rejnika formalnih in dejanskih zakonskih pogojev za izvajanje rejništva ne izpolnjujeta. Vendar pritožbeni razlogi, ki jih usmerjata v izbiro rejnikov, niso utemeljeni. Sodišče je v 8. in 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa podalo zadostna pojasnila o njihovi izbiri. Odločitev je oprta na oceno primernosti kandidatke za izvajanje rejniške dejavnosti in sklepa o izboru primerne rejniške družine. V skladu z določbo 14. člena Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD) lahko sodišče odloči o namestitvi otroka v rejništvu (tudi) k osebi, ki nima dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti in ni otrokov sorodnik, če ta oseba izpolnjuje pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti ter soglaša s takim izvajanjem rejništva. Sodišče upošteva oceno pristojnega CSD o primernosti osebe za izvajanje rejniške dejavnosti; izvršljiva odločba o namestitvi otroka v rejništvo k tej osebi pa se šteje za izdano dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti za čas trajanja namestitve otroka.

8.Pritožbama nasprotnih udeležencev ne uspe vzbuditi dvoma v pravilnost odločitve sodišča. Ocena primernosti kandidatke za izvajanje rejniške dejavnosti in sklep o izboru primerne rejniške družine sta nudila sodišču zadostno podlago za sprejeto odločitev. Iz predložene listinske dokumentacije izhaja, da bo rejniška družina lahko celostno poskrbela za koristi in nadaljnji razvoj otroka, da je pripravljena sodelovati s strokovno službo predlagatelja in slediti njegovim smernicam. Odprta je do matične družine dečka in se zaveda pomembnosti stikov z matično družino ter je pripravljena aktivno sodelovati pri izvajanju stikov. Socialno poročilo izkazuje, da sta se rejnika že daljši čas pripravljala na vlogo izvajalca rejniške dejavnosti, intenzivno sta sodelovala s CSD in se povezovala z ljudmi, ki imajo izkušnjo rejništva, pri njih črpala informacije. Vključila sta se v skupino rejnikov na CSD. Prvenstveno sta se odločila ponuditi dom otroku v okviru rejništva in šele podredno, če bi otrok potreboval dolgotrajno skrb, ste ga ob izpolnjenih pogojih pripravljena posvojiti. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je njun motiv za rejništvo želja po A. posvojitvi. Rejnika se zavedata pomembnosti sodelovanja z matično družino in sta tudi aktivna pri izvajanju stikov. Morebitne napetosti med nasprotno udeleženko in rejnico na začetku izvajanja rejništva še ne morejo biti pokazatelj rejničine neustreznosti. Pritožba resnih argumentov, ki bi kazali na neustreznost rejnikov, niti ne predstavi. Zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga za dvom v oceno primernosti rejnice, ki jo je izdelal CSD. Rejnica in njen mož izpolnjujeta vse formalne pogoje iz 5. in 6. člena ZIRD. Predlagatelj je preveril (tudi) njune materialne in bivalne razmere, strukturo družine, psihosocialne značilnosti in motivacijo za opravljanje rejništva ter vse opisano povzel v socialnem poročilu (priloga A12). Zato pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju sodišča, da rejnika izpolnjujeta vse formalne in materialne pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti.

9.Iz poročil o izvajanju stikov je mogoče razbrati, da ti lepo potekajo. Starša sta z otrokom vzpostavila ljubečo in pozorno interakcijo, zanj znata ustrezno poskrbeti. Nasprotna udeleženca sta naredila pomembne korake za lastno opolnomočenje in za izboljšanje svojih starševskih veščin. Vključila sta se v različne programe; mati obiskuje klinično psihologinjo. Nasprotni udeleženec pa z rezultati testiranj izkazuje, da ne uživa več alkohola oz. drugih opojnih substanc. Napredek je zaznan - kot ugotavlja sodišče v izpodbijanem sklepu - šele po odvzemu otroka. Pritožbeno sodišče zato kot ustrezno sprejema odločitev, da se stiki med dečkom in staršema postopoma razširjajo. Opozorilo predlagatelja, da A. ni zmožen 60-minutne pozornosti, na razširitev stikov ne sme imeti nobenega vpliva. Staršema in dečku je treba omogočiti ustrezno okolje za medsebojno spoznavanje in krepitev čustvenih vezi. K temu pa naj bi pripomogla ravno prisotnost strokovne osebe CSD. Tudi dečkove torkove obravnave pri fizioterapevtu na stikovanje s staršema ne morejo imeti bistvenega vpliva. Že sedaj je sodišče stike določilo ob sredah, ko deček nima fizioterapij. Stik je moralo določiti v popoldanskih urah zaradi delovnih obveznosti nasprotne udeleženke. Smiselna je (tudi) odločitev, da stik enkrat tedensko poteka po dogovoru; s tem se omogoči večja fleksibilnost v primeru raznoterih obveznosti vseh udeležencev.

10.Pritožbeno sodišče ne sledi pritožbama nasprotnih udeležencev, da vodi sprejeta odločitev o stikih v medsebojno odtujevanje in onemogoča, da bi otroka dobila nazaj. Ravno z večjim obsegom stikov se bo postopoma krepil in poglabljal odnos med staršema in otrokom. Iz procesnega gradiva izhaja, da sta oba starša naredila pomembne korake v smeri izboljšanja svojih starševskih kapacitet in lastnega opolnomočenja; mati tudi ne trpi več za poporodno depresijo. Vse to kaže na potrebo, da sodišče ob pomoči CSD čim prej opravi evalvacijo izvedenih stikov ter glede na ugotovitve določi še širši obseg stikov.

11.Glede na obrazloženo pritožbe niso utemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pa tudi ne tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče vse pritožbe zavrnilo kot neutemeljene in potrdilo izpodbijani sklep sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

12.Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za odločitev o glavni stvari (165. člen ZPP v zvezi s členom 42 ZNP-1).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 167 Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (2002) - ZIRD - člen 5, 6, 14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.