Jedro

Za izpolnitev podjemnikove obveznosti je bistvena izročitev stvari naročniku, do katere pa v obravnavanem primeru (glede na toženčevo zavrnitev vzorca izdelkov in odpoved pogodbe) ni prišlo. Da bi tožena stranka prevzela 80.000 izvodov izdelanih brošuric tožeča stranka niti ni zatrjevala, temveč je trdila le, da je navedene brošurice natisnila. Zgolj dejstvo, da so bile brošurice natisnjene, pa ne pomeni, da so bile slednje toženi stranki tudi izročene. Tožeča stranka prav tako ni dokazala, da bi prišlo do prevzema izpolnitve na podlagi 2. odstavka 614. člena ZOR, saj ni dokazala, da bi tožena stranka izvršeno delo zavrnila brez utemeljenega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 75.870,00 SIT.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2001/10562-2 z dne 10.12.2001, razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora v petnajstih dneh toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku

260.896,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.4.2004 do plačila (2. točka izreka).

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ohrani v veljavi 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2001/10562 z dne

10.12.2001, in toženi stranki naloži plačilo izvršilnih, nadaljnjih pravdnih in pritožbenih stroškov. Podrejeno je predlagala njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke v celoti zavrne in izpodbijano sodbo potrdi ter toženi stranki naloži v plačilo stroške tega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v predmetni zadevi zahteva plačilo 80.000,00 izvodov brošuric O., ki jih je izdelala na podlagi s toženo stranko sklenjene pogodbe o tisku. Pogodba o tisku ima (kot je bilo pravilno pojasnjeno že v izpodbijani sodbi) značilnosti podjemne pogodbe, to je pogodbe, s katero se ena pogodbena stranka (podjemnik) zaveže opraviti oziroma izvršiti določen posel, druga pogodbena stranka (naročnik), pa se zaveže plačati za opravljeni posel. Podjemnik na podlagi 613. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) izpolni svojo obveznost do naročnika in s tem pridobi pravico zahtevati plačilo za izvršeni posel šele, ko naročniku izroči predmet te obveznosti. Za izpolnitev podjemnikove obveznosti je tako bistvena izročitev stvari naročniku, do katere pa v obravnavanem primeru (glede na toženčevo zavrnitev vzorca izdelkov in odpoved pogodbe) ni prišlo. Da bi tožena stranka prevzela 80.000 izvodov izdelanih brošuric tožeča stranka niti ni zatrjevala, temveč je trdila le, da je navedene brošurice natisnila (glej l. št. 17). Zgolj dejstvo, da so bile brošurice natisnjene, pa ne pomeni, da so bile slednje toženi stranki tudi izročene. Tožeča stranka prav tako ni dokazala, da bi prišlo do prevzema izpolnitve na podlagi 2. odstavka 614. člena ZOR, saj ni dokazala, da bi tožena stranka izvršeno delo zavrnila brez utemeljenega razloga. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim pritožnik ne oporeka, namreč izhaja, da izdelki niso ustrezali dogovorjenemu standardu visoke kvalitete, ampak so imeli take napake, da niso bili uporabni. Te napake naj bi bile po ugotovitvah prvostopnega sodišča sicer res tudi posledica napak v oblikovanju, vendar pa je (kot pravilno opozarja že sodišče prve stopnje) v skladu s 606. členom ZOR dolžnost prevzemnika posla (v konkretnem primeru tožeče stranke), da naročnika (v konkretnem primeru toženo stranko) opozori na napake materiala, ki mu ga je naročnik izročil (torej tudi na neustreznosti v grafični pripravi; prim. 1. odstavek 606. člena ZOR) oziroma na pomanjkljivosti v njegovem naročilu ter na druge okoliščine, za katere je vedel ali moral vedeti in bi bile lahko pomembne za naročeno delo ali za njegovo pravočasno izvršitev (prim. 3. odstavek

606. člena ZOR), ker sicer odgovarja za škodo. Tožeča stranka pa ni niti zatrjevala, da bi pred tiskom toženo stranko opozorila na napake v materialu oziroma na pomanjkljivosti njenega naročila, niti ni trdila, da bi šlo za takšne napake, ki jih ni mogla opaziti. Čeprav je bilo oblikovanje grafične podloge v sferi tožene stranke in čeprav je (kot opozarja pritožnik) grafično pripravo izdelala oseba z ustreznim strokovnim znanjem, to tožeče stranke ne odvezuje, da kot strokovnjak za tisk toženo stranko opozori na napake, ki bi utegnile zaradi pomanjkljivosti v grafični pripravi nastati pri izrezu in tisku naročenih brošur. Da bi se podjemnik razbremenil odgovornosti za stvarne napake, namreč ne zadošča, da dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, temveč mora dokazati tudi, da tega vzroka oziroma njegovih posledic ni mogel preprečiti oziroma odvrniti. Prav to pa bi lahko storil, če bi pravilno izpolnil obveznost opozoriti naročnika na napake materiala oziroma naročila. Zato je pritrditi odločitvi prvostopnega sodišča, da tožeča stranka ni upravičena do vtoževanega plačila, saj svoje obveznosti po navedeni pogodbi (kot je bilo že obrazloženo) ni izpolnila. Ob povedanem pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da prvostopno sodišče ni razmejilo odgovornosti za izgled in kvaliteto izdelka med toženo in tožečo stranko. Pritožbene navedbe, da je tožeča stranka toženo stranko na neustrezno grafično pripravo opozarjala ob reševanju reklamacije (torej po tem, ko je brošurice, ki so predmet tega spora že natisnila in jih je tožena stranka zavrnila), pa za predmetno odločitev ne morajo biti relevantne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člen v zvezi s 154. členom ZPP). Na podlagi določila 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP) pa je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške, ki so ji nastali s sestavo odgovora na pritožbo. Ti v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OT) znašajo skupaj 75.870, in sicer 500 točk oziroma 55.000,00 SIT za sestavo odgovora na pritožbo (1. odstavek Tar. št. 21 OT), 2 % oziroma 1.100,00 SIT za materialne stroške (3. odstavek 13. člena OT), 20 % DDV v znesku 11.220,00 SIT (14. člen OT) in 8.550,00 SIT za sodno takso za odgovor na pritožbo.

Stroškov, ki jih je tožena stranka priglasila za konferenco s stranko, ji sodišče ni priznalo, saj ne gre za samostojno storitev v smislu Tar. št. 39 OT, temveč je ta storitev zajeta že v okviru stroškov za sestavo odgovora na pritožbo.