Jedro

Ker je o novi razdelitvi zemljišč bilo odločeno na podlagi ZKZ, ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS in v tem času uveljavljen tudi nov Zakon o kmetijskih zemljiščih, se glede na določbo 115. čl. novega zakona v komasacijskih postopkih, ki so bili do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani, ugotovljene nepravilnosti in razlike v vrednosti med vloženimi zemljišči in dodeljenimi, poravnajo z odškodninami po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Republiške Geodetske uprave z dne 3.5.1994 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Komiteja za gospodarstvo Občine z dne 24.5.1989, s katero je bila tožnici dodeljena parc.št. 480/2 v zameno za v komasacijski sklad vloženo zemljišče parc.št. 842 iste k.o. in odločeno, da se ji izplača razlika v vrednosti med vloženim in dodeljenim zemljiščem za 20.746 cenilnih enot v denarni protivrednosti 1,553.880,00 takratnih DIN. V izpodbijani odločbi tožena stranka ugotavlja, da je tožnici za vloženo zemljišče v skupni površini 8.417 m2 in vrednosti 690.194 cenilnih enot bilo iz komasacijskega sklada dodeljeno zemljišče na istem mestu v površini 7.640 m2 in v vrednosti 625.966 cenilnih enot in odločeno, da se ji izplača razlika v vrednosti 20.746 cenilnih enot v denarni protivrednosti. Ob upoštevanju odbitkov za jarke in poti (1. odstavek 91. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, p.b., Uradni list RS, št. 17/86) tako dodeljeno zemljišče v celoti ustreza pogojem za ponovno razdelitev zemljišč določenih v 89. členu zakona tako po površini kot po vrednosti.

Tožnica v tožbi navaja, da njeno zemljišče leži na skrajnem robu komasacijskega območja, zato ni bilo nikakršne potrebe za komasacijo. Te ugovore je ves čas brezuspešno uveljavljala in tako je preko njene parcele zgrajen 3 do 4 m globok jarek in v širini 4 do 6 m na zgornjem robu. S tem je uničeno tožničino zemljišče, ker je onemogočena košnja, investicija pa je tudi zgrešena, saj v jarku tudi ob najhujših nalivih ni vode. Tožnici je od prvotno vloženega zemljišča v izmeri 8.147 m2 tako ostalo le 7.640 m2 z onemogočeno obdelavo, zato namen komasacije ni bil dosežen. Po številnih ogledih zemljišča predstavnikov občine, krajevne skupnosti in Kombinata je tožnici bilo tudi zagotovljeno, da ji ostane celotna površina vložene parcele. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ob reševanju pritožbe o novi razdelitvi zemljišč ne more odločati o primernosti in koristnosti zgrajenega jarka, ker je to "drug postopek o katerem odloča drug organ". Predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne. Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za novo razdelitev zemljišč iz komasacijskega sklada, zato tožnica v tem postopku ne more več uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na uvedbo komasacije, saj so meje komasacijskega območja določene z odločbo o uvedbi komasacije - torej drugim aktom.

O sporni novi razdelitvi zemljišč je bilo odločeno na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 1/79, 11/81, 1/86 p.b. 17/86), ki je bil med upravnim sporom razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.9.1995 (Uradni list RS, št. 58/95). Toda med upravnim sporom je bil uveljavljen tudi nov Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96), ki v prehodni določbi 115. člena določa, da se postopki, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po predpisih, ki so veljali ob njegovi uvedbi (1. odstavek). V komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in so komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada, pa se novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Morebitne ugotovljene nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč se poravnajo z odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu (2. odstavek). Navedeno pravno stanje je sodišče moralo upoštevati pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe.

Tožnici je bila izdana odločba o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada in odločeno, da se ji razlika med vrednostjo v komasacijski sklad vloženega zemljišča in dodeljenega zemljišča 20.746 cenilnih enot izplača v denarni protivrednosti. Ob upoštevanju takšnega dejanskega stanja in prehodne določbe 2. odstavka 115. ZKZ ter 44. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je v tej zadevi tako odločujoče, ali so na obravnavanem komasacijskem območju bili komasacijski postopki tehnično dokončani in komasacijskim udeležencem izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč do uveljavitve tega zakona. V tem primeru se namreč razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Zato je že iz tega razloga moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti. Če bo torej v ponovnem postopku ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 115. člena ZKZ, bo tožnici za ugotovljeno razliko v vrednosti zemljišča denarno odškodnino potrebno določiti po tržni vrednosti zemljišča ob izplačilu.

Tožnica je v pritožbi (in tudi že prej med postopkom) ugovarjala jarku na vloženem oziroma dodeljenem zemljišču in v zvezi s tem nastalimi zanjo škodljivimi posledicami, vendar tožena stranka na ta ugovor ni odgovorila, s čemer so bila bistveno kršena pravila postopka (2. odstavek 245. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), saj z odgovorom na tožbo ni mogoče dopolnjevati razlogov v upravnem sporu izpodbijane odločbe. Zato tožnica v tožbi ta ugovor utemeljeno ponavlja in sedaj tudi izrecno zatrjuje, da namen komasacije zanjo ni bil dosežen, ker je obdelava dodeljene parcele onemogočena zaradi globokega in širokega jarka. Splošen namen komasacije je predvsem izboljšanje možnosti za obdelavo zemljišč (1. odstavek 81. člena prej veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih in enaka določba 1. odstavka 55. člena sedaj veljavnega zakona), ki mora biti dosežen tudi pri posameznem udeležencu. To pa je stvar nove razdelitve zemljišč, zato bo tožena stranka morala presoditi tudi ta ugovor in ob ugotovitvi eventuelne utemeljenosti tega ugovora tudi glede tega upoštevati določbo 2. odstavka 115. člena sedaj veljavnega ZKZ.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih. V skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91) je določbe ZUS in ZUP smiselno uporabilo kot predpisa Republike Slovenije.