Jedro

Pritožnik zmotno meni, da grožnja s pištolo-vžigalnikom objektivno ne bi mogla biti resna, saj je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti moč storiti tudi s sredstvom, ki ni sposobno, da bi storilec z njim lahko drugemu dejansko ogrozil življenje in telo, če glede na videz tega sredstva in okoliščine storilec lahko vzbudi pri oškodovancu občutek ogroženosti.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Na podlagi člena 98/I ZKP v zvezi s členom 95/I ZKP je obdolženec dolžan kot stroške pritožbenega postopka plačati na 40.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po členu 145/I KZ, obdolžencu izreklo pogojno obsodbo in v njej določilo kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu je odvzelo pištolo znamke Zastava M-57 cal. 7,62 mm. serijske številke 86643 s pripadajočim okvirjem in devetimi naboji ter mu v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka.

Proti sodbi je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in odločbe o kazenski sankciji in predlagal, naj sodišče druge stopnje obdolženca oprosti.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 445. člena ZKP, predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb je sodišče druge stopnje ocenilo, da je sodišče prve stopnje skrbno ocenilo izvedene dokaze, vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo in za svojo odločitev, da je obdolženec storil kaznivo dejanje na način, kot izhaja iz izreka sodbe, navedlo prepričljive razloge. Teh zaključkov pritožbene trditve v delu, ko ponavljajo zagovor obdolženca, da naj bi imel obdolženec v roki le pištolo - vžigalnik, ne pa prave pištole, ne morejo izpodbiti. Sodišče prve stopnje se je utemeljeno oprlo na izpovedbo oškodovanke, ki je tako v predkazenskem postopku, v preiskovalnih dejanjih in na glavni obravnavi enako podrobno, prepričljivo in jasno opisovala ves dogodek in ves čas zatrjevala, da ji je obdolženec grozil s pravo pištolo črne barve, to pištolo in usnjen tok pištole pa tudi prepoznala med več pištolami, ki so ji bile pokazane. Bistveno za oceno tega izvedenega dokaza pa je tudi tisti del njene izpovedbe, v kateri je opisovala, da je v predsobi obdolžencu pri jemanju pištole iz usnjenega toka izpadel naboj, ki ga je potem dal nazaj v pištolo in nato pomeril s pištolo v njo in ji rekel, da ji bo razbil karbid. Prav glede na ta del dogodka, ki ga je tudi ves čas enako opisovala, je njena izpovedba glede na celotno dogajanje v stanovanju tudi po oceni sodišča druge stopnje prepričljiva in zato ponavljanje pritožnika v pritožbi, da naj bi obdolženec imel v rokah le pištolo - vžigalnik, pri čemer se sklicuje na izpovedbi prič K. in R. D., ne vnaša dvoma v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje. Pritožnik pa tudi zmotno meni, da grožnja s pištolo - vžigalnikom objektivno ne bi mogla biti resna, saj je kaznivo dejanje ogrožanja varnosti moč storiti tudi s sredstvom, ki ni sposobno, da bi storilec z njim lahko drugemu dejansko ogrozil življenje in telo, če glede na videz tega sredstva in okoliščine storilec lahko vzbudi pri oškodovancu občutek ogroženosti.

Sprejemljivi so tudi razlogi izpodbijane sodbe o občutku oškodovankine subjektivne ogroženosti ob samem dogodku, torej v času obdolženčevega ravnanja, ko je oškodovanki verbalno grozil, vstavljal naboj in meril s pištolo v njeno telo. Odločilen je namreč občutek osebne ogroženosti v času dejanja, ne pa reakcije oškodovanke po dogodku. Oškodovanka je pojasnila, zakaj v stanovanju ni želela klicati na pomoč, ni pa moč prezreti tudi dokazanega dejstva, da ji je obdolženec odklenil vrata in ji omogočil odhod šele, ko je zagrozila, da bo razbila steklo na vratih in glede na njeno izpovedbo, da je tudi navzoči R. D. rekel, naj da mir in naj jo spusti ven. Reakcije posameznikov so različne in jih ni moč posploševati na določene vzorce odzivanja. Zato tudi pritožnikove navedbe, da je bila tudi izpovedba priče N. K. nezanesljiva in to zato, ker naj bi bila v stanovanju obdolženca tudi po tem, ko naj bi ji oškodovanka že povedala za grožnje, niso utemeljene.

Sodišče prve stopnje je pri oceni oškodovankine izpovedbe vpogledalo tudi zapisnik o njeni izpovedbi v disciplinskem postopku zoper obdolženca in ugotovilo, da je tudi takrat izpovedovala povsem identično, ni pa oprlo svoje sodbe na njeno izpovedbo v disciplinskem postopku, kot to zatrjuje pritožba in neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je torej svojo sodbo oprlo na dokaze, ki jih je izvedlo na glavni obravnavi.

Zatrjevana trditev pritožnika, da je bil disciplinski postopek zoper obdolženca ustavljen, pa na izid tega kazenskega postopka ne more vplivati.

Pritožnik se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, pri čemer pa navaja le to, da naj bi bil obdolženec nekaznovan ter zrela in resna oseba, s čemer se nakazuje, da naj bi mu bila v pogojni obsodbi določena previsoka kazen. Nekaznovanost je bila upoštevana kot ena izmed okoliščin za izrek pogojne obsodbe. Določena kazen v pogojni obsodbi je ustrezna teži kaznivega dejanja, ki se odreža tudi v tem, da je obdolženec uporabil kot sredstvo pištolo, ter tudi okoliščinam, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in sicer, da je obdolženec po poklicu policist in da s strani oškodovanke nikakor ni bil izzvan. Tudi preizkusna doba v trajanju dveh let je primerna.

Pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, niso podani, sodba tudi nima kršitev zakona, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo obdolženčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Zagovornik s pritožbo ni uspel, zato mora obdolženec plačati povprečnino kot stroške pritožbenega postopka. Povprečnina je odmerjena glede na trajanje in zamotanost pritožbenega postopka in obdolženčeve premoženjske razmere.