Jedro

Protispisna je trditev tožene stranke, ki je bila na glavni obravnavi navzoča, podajala svoje navedbe in tožbeni zahtevek izrecno pripoznala, da je sodišče prve stopnje odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem. Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se sodba na podlagi pripoznave ne more izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je toženo stranko obsodilo na plačilo zneska 401.127,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.7.1997 dalje in na povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 67.126,00 SIT s procesnimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka in navedla, da se s sodbo na podlagi pripoznave ne more strinjati, ker njeni zastopnici na glavni obravnavi dne 6.10.1998 ni bila dana nobena možnost ugovora oz. pojasnila, nadalje, ker je, tudi na podlagi razgovora z odvetnikom tožeče stranke spornih samo prvih sedem računov v višini 238.999,50 SIT, nadalje, ker se ostali računi nesporno nanašajo na opravljane prevoze iz leta 1996 in 1997 za podjetje P. d.d., in ker toženi stranki po 277. čl. ZOR iz naslova nepravočasno plačanih računov pripadajo zakonske zamudne obresti, ki jih je tudi obračunala.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odst. 353. čl. ZPP se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. O tem je, kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, prvostopno sodišče toženo stranko tudi pravilno poučilo.

Pritožbena navedba, da zastopnica tožene stranke na glavni obravnavi ni imela možnosti ugovora oz. pojasnila, smiselno pomeni zatrjevanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP. Taka kršitev je podana, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa opustitvijo vročitve, ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Iz podatkov v spisu, konkretno iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 6.10.1998 (red. št. 7 spisa), pa, nasprotno, izhaja, da je navzoča pooblaščenka tožene stranke podajala navedbe ter tudi izrecno izjavila, da skrčeni tožbeni zahtevek, razviden sedaj iz izreka izpodbijane sodbe, pripoznava.

Tako sestavljen zapisnik je pooblaščenka tožene stranke tudi podpisala, ne da bi njegovi vsebini ugovarjala (glej 126. člen ZPP).

V navedeni procesni situaciji je sodišče prve stopnje pravilno, brez nadaljnjega obravnavanja, izdalo sodbo, s katero je skrčenemu tožbenemu zahtevku ugodilo (glej 1. odst. 331. čl. ZPP). Tožena stranka pa pripoznave tožbenega zahtevka, ki jo je podala na navedenem naroku, do izdaje sodbe tudi ni preklicala (glej 4. odst. 331. čl. ZPP). Ker sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP, kakor tudi nobene od drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na kar pazi sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (368. čl. ZPP). Ostale pritožbene navedbe, na katere pritožbeno sodišče v tej odločbi ne odgovarja, pa pomenijo zatrjevanje zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki po uvodoma poudarjeni določbi 353. čl. ZPP ni pritožbeni razlog za izpodbijanje sodbe na podlagi pripoznave.