Jedro

Ni ovire, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer, niti ni ovire, da to ne bi bil center za socialno delo sam. Center za socialo delo se nalogi, ki mu jo je postavilo sodišče, ne more upreti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se tožencu postavi skrbnik za poseben primer, da se za skrbnika za poseben primer imenuje Center za socialno delo X, da je njegova dolžnost, da zastopa toženca v tem pravdnem postopku in pri tem varuje njegove premoženjske in druge pravice, koristi in interese ter, da bo njegova naloga prenehala po zaključenem postopku.

2. Center za socialno delo X je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, brez formalne opredelitve pritožbenih razlogov in s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožencu imenuje začasnega zastopnika s pravosodnim izpitom, ki ga bo zastopal v tej zadevi. Meni, da toženec bolj kot skrbnika v smislu 180. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), potrebuje osebo, ki razpolaga s potrebnim pravnim znanjem za zastopanje pred sodiščem oziroma pravnika s pravosodnim izpitom. Pritožnik nima ustreznega pravnega znanja, zato tožencu ne bi mogel zagotoviti ustreznega izvajanja skrbniških nalog. Pritožnik še navaja, da ne razpolaga s finančnimi sredstvi, da bi za toženca lahko pooblastili odvetnika in ga plačali.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Poudarja, da je pritožnik oseba, ki je v našem pravnem sistemu varstva socialno ogroženih in zdravstveno nesposobnih, tista, ki mora skrbeti za varstvo njihovih interesov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnikov predlog, naj se tožencu postavi začasni zastopnik, ne more biti ustrezna rešitev. Sodišče tega ne more storiti po uradni dolžnosti. Začasnega zastopnika stranki sodišče postavi le na predlog nasprotne stranke (prvi odstavek 82. člena ZPP). Tožnica v tem postopku pa takšnega predloga (kljub pozivu prvostopenjskega sodišča) ni dala.

6. Če sodišče ugotovi, da ni izpolnjena procesna predpostavka pravdne sposobnosti ene od strank, zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postavi skrbnika pravdno nesposobni osebi, ali pa ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (drugi odstavek 81. člena ZPP). Organ pristojen za socialne zadeve je center za socialno delo (49. člen Zakona o socialnem varstvu, ZSVar). Center za socialno delo na podlagi določila 211. člena ZZZDR postavi skrbnika za poseben primer, lahko pa odloči, da bo dolžnost skrbnika opravljal sam (185. člen ZZZDR). Glede na navedene določbe in glede na določbo 212. člena ZZZDR ni ovire, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer, niti ni ovire, da to ne bi bil center za socialno delo sam. Kot zakoniti zastopnik ima v pravdi enak položaj, kot bi ga imela stranka, tako glede opravljanja procesnih dejanj, kot tudi glede drugih procesnih položajev (prvi odstavek 79. člena ZPP). Tako kot stranka sme opravljati pravdna dejanja osebno ali pa po pooblaščencu. Glede vprašanja razpolaganja s potrebnim pravnim znanjem za zastopanje pred sodiščem je v enakem položaju kot vsaka druga stranka. Če stranka takšnega znanja nima, si bo zagotovila ustrezno strokovno pomoč. Glede na navedeno se center za socialno delo nalogi, ki mu jo je postavilo sodišče in ki je hkrati tudi naloga, ki jih centrom nalagajo določbe ZZZDR, ne more upreti.

7. Glede pritožbene navedbe o pomanjkanju finančnih sredstev, je že prvostopenjsko sodišče pravilno opozorilo na določbo 223. člena ZZZDR, po katerem se izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca krijejo iz varovančevih dohodkov; iz sredstev dobljenih od oseb, ki so dolžne varovanca preživljati; iz varovančevega premoženja in iz proračuna Republike Slovenije.

8. Pritožba se tako izkaže za neutemeljeno, zato jo je bilo treba zavrniti in potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).