Jedro

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev, da je tožnik glede na doseženi katastrski dohodek obvezni član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka za leto 2018, nepravilno sprejela na podlagi prvega odstavka 9. člena ZKGZ, kot je bil v veljavi le do dne 17. 3. 2008 in ga zato ni dopustno uporabiti za odločanje o zborničnem prispevku za leto 2018.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, št. 10-074261/2018 z dne 31. 5. 2019, odpravi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju KGZ ali prvostopenjski organ) je z odločbo, št. 10-074261/2018 z dne 31. 5. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožniku odmerila zbornični prispevek za leto 2018 v višini 8,35 EUR ter mu naložila, da mora tako odmerjeno obveznost poravnati v roku 30 dni po prejemu izpodbijane odločbe. Kot osnovo za izračun zborničnega prispevka za leto 2018 je upoštevala tožnikov katastrski dohodek, zmanjšan zaradi naravnih nesreč, požara in drugih izrednih dogodkov, ki jih ni bilo mogoče preprečiti, oziroma za oprostitve v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, v znesku 151,23 EUR. V obrazložitvi svoje odločitve je navedla zakonske podlage za obračun zborničnega prispevka v pavšalnem znesku in pojasnila, da je tožnik v letu 2018 presegel mejno vrednost katastrskega dohodka, ki znaša 91,85 EUR.

2. Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 421-21/2019/2-VN z dne 20. 8. 2019, zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve drugostopenjski organ navaja, da je tožnik na podlagi 9. člena Zakona o kmetijsko gozdarski zbornici (v nadaljevanju ZKGZ) obvezni član te zbornice. Po podatkih zemljiške knjige je namreč tožnik lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov, kot izhaja iz potrdila Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije pa je katastrski dohodek teh zemljišč v letu 2018 znašal 151,23 EUR in presega mejno vrednost 91,85 EUR, od katere so lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da mora po določbi 7. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) lastnik obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar. 3. člen Uredbe o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar, med drugim določa, da dober gospodar na kmetijskih zemljiščih v rabi izvaja najnujnejše ukrepe v okviru ustrezne tehnologije, zlasti s tem, da redno obdeluje in vzdržuje kmetijska zemljišča in da v primeru svoje nezmožnosti za delo ali daljše odsotnosti poskrbi za ustrezno obdelavo zemljišč. To, da je tožnik iz naslova obdelave kmetijskih zemljišč pridobil dohodek, se predpostavlja po Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka (v nadaljevanju ZUKD). Lastnik zemljišča je tudi zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki je veljal v času odmere izpodbijanega zborničnega prispevka. Drugostopenjski organ je zato zavrnil tožnikov pritožbeni ugovor, da svojih kmetijskih zemljišč ne more obdelovati.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo prejetega zneska zborničnega prispevka v višini 8,53 EUR, strokov provizije nakazila v višini 1,05 EUR in stroškov poštnine v višini 7,00 EUR, vse z zamudnimi obrestmi od 24. 9. 2019 dalje. Tožena stranka naj mu povrne tudi stroške postopka upravnega spora. Poudarja, da je bila izpodbijana odločba izdana s predpostavko, da opravlja kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter da iz te dejavnosti prejema dohodek, kar fiktivno izpelje iz odmere katastrskega dohodka. Dejstvo pa je, da v zadnjih dvajsetih letih ni opravljal niti kmetijske niti gozdarske dejavnosti in je tudi ne bo mogel opravljati v prihodnosti. Kot invalid I. kategorije je invalidsko upokojen, zdravstveno stanje pa mu ne dopušča niti kmetijske niti druge pridobitne dejavnosti, kar pa pomeni, da njegovega dohodka iz kmetijske dejavnosti ni mogoče realno ovrednotiti s kakršnokoli vrednostjo, ki bi presegala 0,00 EUR. ZKGZ obvezno članstvo v zbornici pogojuje z opravljanjem dejavnosti, torej z aktivnim delovanjem na kmetijskih in gozdarskih površinah in pridobivanjem koristi od njih. Ker pa tožnik ne opravlja nobene take dejavnosti, ni izpolnjen kumulativni pogoj, ki je, ob lastništvu, podlaga za ugotovitev obveznega članstva v KGZ. V zvezi s tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, št. II U 21/2016, v kateri je bilo pojasnjeno, da zakon veže obvezno članstvo v KGZ na opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti in zato ni mogoče uporabiti katastrskega dohodka, določenega na fiktivni podlagi lastništva, kot podlage za izračun zborničnega prispevka. Tožnik odločbi nasprotuje tudi iz pravno sistemskega vidika, saj je ureditev v nasprotju z veljavnim načelom prostovoljnega združevanja v interesna, poklicna in druga združenja.

4. V nadaljevanju tožbe tožnik ugovarja stališču, ki ga je Upravno sodišče RS sprejelo v sodbi, št. U 1983/2004 z dne 12. 1. 2006. Navaja, da je v tej sodbi sodišče nepravilno pritrdilo stališču tožene stranke, ki opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti razlaga kot zakonito domnevo iz dejstev lastništva kmetijskih zemljišč in doseganja katastrskega dohodka iz teh zemljišč. Prvi odstavek 9. člena ZKGZ namreč kot pogoj za obvezno članstvo v zbornici določa katastrski dohodek v višini 167,00 EUR, in to kumulativno k opravljanju dejavnosti, in ne kot edini kriterij za članstvo. Katastrski dohodek je zgolj domnevana vrednost dohodka, oblikovana za davčne in druge statistične potrebe, iz tega dohodka pa ne izhaja domneva obdelovanja parcel za katere koli druge pravne potrebe.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi. Povzema ključne poudarke iz odločbe drugostopenjske odločbe, sodišču pa predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. Prvi odstavek 8. člena ZKGZ določa, da so člani zbornice fizične in pravne osebe, določene v tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani). Med strankama ni sporno, da tožnik ni prostovoljni član KGZ, sporno pa je, ali ga je po določbi 1. alineje prvega odstavka 9. člena ZKGZ treba šteti za obveznega člana in s tem zavezanca za plačilo zborničnega prispevka A po 1. alineji prvega odstavka 23. člena ZKGZ.

8. Po določbi 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZKGZ so zavezanci za plačilo zborničnega prispevka A fizične osebe iz 1. alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona, to je osebe, ki kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost, katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč pa dosega v letu 2007 najmanj 167,00 EUR ter se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka. V predmetni zadevi ni sporno, da je bil v letu 2018 tožnik lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov in da je katastrski dohodek od teh zemljišč znašal 151,23 EUR, torej manj od višine katastrskega dohodka, ki je določen kot eden od pogojev za obvezno članstvo v KGZ in s tem za plačevanje zborničnega prispevka A. 9. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka odločitev, da je tožnik glede na doseženi katastrski dohodek obvezni član KGZ in s tem zavezanec za plačilo zborničnega prispevka A za leto 2018, nepravilno sprejela na podlagi prvega odstavka 9. člena ZKGZ, kot je bil v veljavi le do dne 17. 3. 2008 in ga zato ni dopustno uporabiti za odločanje o zborničnem prispevku za leto 2018. Na podlagi te določbe je tožena stranka ob upoštevanju valorizacije nepravilno zaključila, da znaša mejna vrednost katastrskega odhodka 91,85 EUR ter da je zato tožnik obvezni član KGZ in s tem zavezanec na plačilo zborničnega prispevka A. 3. člen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijsko gospodarski zbornici Slovenije (Ur. list RS, št. 26/2008, v nadaljevanju ZKGZ-B), ki je stopil v veljavo z dnem 18. 3. 2008 je 1. alinejo prvega odstavka 9. člena spremenil tako, da je besedilo ''v letu 1998 najmanj 20.000 SIT'' nadomestil z besedilom ''v letu 2007 najmanj 167,00 EUR''. 8. člen prehodnih in končnih določb ZKGZ-B je določil, da se članom zbornice, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo v zbornici po tem zakonu, zbornični prispevek za leto 2008 ne odmeri, posledično pa zborničnega prispevka ni mogoče odmeriti tudi v naslednjih letih, kolikor dohodkovni cenzus ni dosežen. Tožena stranka je s tem, ko je svojo odločitev oprla na prvi odstavek 9. člena ZKGZ, kot je veljal do 17. 3. 2008 in ne na to določbo, kot je veljala v letu 2018, napačno uporabila materialno pravo, posledično pa štela, da tožnik izpolnjuje pogoje za obvezno članstvo v KGZ in s tem za plačilo zborničnega prispevka, četudi ob upoštevanju takrat veljavnih določb KGZ teh pogojev ni izpolnjeval. 10. Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka v zadevi zmotno uporabila materialno pravo in je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in se posledično o drugih tožnikovih tožbenih ugovorih ni izreklo. Kolikor je tožnik zbornični prispevek za leto 2018 že poravnal (kot zatrjuje v tožbi), mu bo morala tožena stranka ta znesek vrniti.

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Relevantno dejansko stanje zadeve namreč med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), kot je to pojasnjeno v predhodnih točkah te obrazložitve, pač pa so sporna vprašanja vsebine prava, kar pa ni predmet dokazovanja na glavni obravnavi. Sodišče zato presoja, da za učinkovito sodno varstvo v zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna.

K točki II izreka:

12. Ker je sodišče tožbi tožnika ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 15,00 EUR, glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa ni zastopal odvetnik.