Jedro

S tem, ko je sodišče prve stopnje z navedbo zakonske podlage pojasnilo, da s pripojitvijo pripojena družba preneha, vse premoženje pripojene družbe, skupaj z obveznostmi pa preidejo na prevzemno družbo (prvi in drugi stavek tretjega odstavka 522. člena ZTD), se je hkrati opredelilo tudi do pravnega nasledstva konkretne terjatve upnika oziroma, kot pravilno izpostavi dolžnik, obveznosti.

Tudi glede tujega prava velja načelo iura novit curia, kar pomeni, da tudi tuje pravo sodišče pozna. Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, kot je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, je le dodatna možnost, ki jo le-to ima, in ne tudi obveznost. Ustrezno tuje pravo lahko tudi neposredno uporabi, ne da bi pridobivalo pojasnilo ali ga prevajalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Novi dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek nadaljevalo zoper novega dolžnika A., ki vstopi v izvršbo namesto prvotnega dolžnika in prevzema izvršbo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

2. Sklep s pravočasno pritožbo po pooblaščencu izpodbija novi dolžnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni. Meni, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker je svojo odločitev v bistvenem oprlo na dopis hrvaškega organa iz 15. svibnja 2021, št. 720-03/21-01/91, ne da bi bila ta listina prevedena v slovenski jezik. Meni, da bi bil prevod v slovenščino nujen, ker se v zadevi operira s pravnimi pojmi kot so premoženje, terjatev, obveznosti in podobno, kar je lahko brez ustreznega prevoda drugače razumljeno oziroma uporabljeno. Navaja, da je na tako potrebo po prevodu nakazalo že višje sodišče v odločbi II Ip 645/2020 z dne 22. 6. 2020, ki je izpostavilo vprašanje razumevanja pojma "imovina", ki naj bi po stališču višjega sodišča pomenila tudi pasivo, med katero ponovno sodijo tudi obveznosti. Meni, da bi za pravilno in zakonito odločitev sodišče moralo pridobiti prevod listine, ki je v tujem jeziku, česar ni izvedlo, posledično pa tudi pravilnosti odločitve ni mogoče preveriti, saj se postopek ne vodi v jeziku, ki je v uporabi pri naslovnem sodišču. Nadalje navaja, da sodišče ni opravilo presoje prehoda konkretne obveznosti na dolžnika, saj o tem sklep nima razlogov. Moti ga tudi, da sodišče navaja, da je terjatev, ki jo upnik v predmetni izvršbi terja od dolžnika B. d. d. s pripojitvijo le tega prešla na novega dolžnika. Po določbi 24. člena ZIZ lahko namreč na novega dolžnika preide le obveznost prvotnega dolžnika, terjatev pa lahko po tem členu preide le s prvotnega upnika na novega upnika in so zaključki sodišča nelogični in nemogoči. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo novega dolžnika upnik predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prvotnega dolžnika prenesena na novega dolžnika oziroma je prešla na novega dolžnika na kak drug način (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ).

7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ponovno odločalo o predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika. Ni sporno, da je bil prvotni dolžnik pripojen k družbi A. Upnik je za to dejstvo predložil tudi javno listino, sklep sodišča v Pazinu z dne 29. 12. 2017, iz katerega izhaja, da se v sodni register vpiše pripojitev družbe B. d. d. in sprememba poslovnih dejavnosti, povečanje temeljnega kapitala ter spremembe določil Statuta k družbi A. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da tudi iz podatkov sodnega registra izhaja, da se pripojena družba B. d. d. pripoji k družbi prevzemnici A. d. d., po pogodbi o pripojitvi z dne 29. 6. 2017 in sklepu izredne skupščine družbe prevzemnice z dne 11. 8. 2017 ter sklepu redne skupščine pripojene družbe z dne 11. 8. 2017, z nastopom veljavnosti 1. 1. 2018. 8. V 6. točki obrazložitve sklepa II Ip 645/2020 z dne 22. 6. 2020, s katerim je bil razveljavljen predhodni sklep o nadaljevanju (z dne 6. 3. 2020), je Višje sodišče v Ljubljani opozorilo, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo pravnih posledic pripojitve v zvezi s terjatvijo oziroma na strani dolžnika obveznostjo, ki je predmet tega izvršilnega postopka. Ob uporabi prvega odstavka 512. člena Zakona o trgovačkim društvima (v nadaljevanju ZTD), po katerem se eno ali več gospodarskih družb lahko pripoji k drugi gospodarski družbi brez oprave likvidacije, s prenosom celotnega premoženja pripojene gospodarske družbe gospodarski družbi prevzemnici, je ugotovilo le, da je s pripojitvijo na prevzemnika (novi dolžnik) prešlo vse premoženje pripojene družbe (starega dolžnika), ni pa pojasnilo, zakaj naj bi kot posledica prenosa premoženja prvotnega dolžnika na novega dolžnika, na slednjega prešla tudi obveznost, ki se izterjuje v tej zadevi. Izpostavilo je, da Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v šestem odstavku 580. člena izrecno določa, da s pripojitvijo preide na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in _obveznosti_ prevzete družbe, ter da prevzemna družba _kot univerzalni pravni naslednik_ vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba, kar iz določbe prvega odstavka 512. člena ZTD, na katerega je s sklepom z dne 6. 3. 2020 sprejeto odločitev oprlo sodišče prve stopnje, ne izhaja izrecno. Sledeč temu opozorilu je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu dodatno utemeljilo, da ZTD v tretjem odstavku 522. člena jasno določa, da premoženje pripojene družbe in njegove obveznosti preidejo na prevzemno družbo (prvi stavek 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). S tem, ko je sodišče prve stopnje z navedbo zakonske podlage pojasnilo, da s pripojitvijo pripojena družba preneha, vse premoženje pripojene družbe, skupaj z obveznostmi pa preidejo na prevzemno družbo (prvi in drugi stavek tretjega odstavka 522. člena ZTD), se je hkrati opredelilo tudi do pravnega nasledstva konkretne terjatve upnika oziroma, kot pravilno izpostavi dolžnik, obveznosti. Pritožbenemu očitku, da sklep nima razlogov o prehodu konkretne obveznosti na novega dolžnika, tako ni mogoče pritrditi. Prav tako tudi ne očitku, da glede potrebe po ugotovitvi pravnega nasledstva, v zvezi s konkretno obveznostjo, sodišče prve stopnje napotkom Višjega sodišča iz sklepa II Ip 645/2020 z dne 22. 6. 2020, ni sledilo.

9. Pritožbi ni mogoče pritrditi v delu, kjer ta sodišču prve stopnje očita nelogičnost in nezakonitost odločitve iz razloga, ker sodišče v sklepu namesto o prehodu obveznosti na novega dolžnika govori o prehodu terjatve upnika na novega dolžnika. Drži, da v konkretnem primeru presojamo pogoje za nadaljevanje izvršilnega postopka z novim dolžnikom, za kar mora upnik s kvalificirano listino izkazati prehod obveznosti na novega dolžnika in ne prehod terjatve nanj, in je v tem delu sodišče prve stopnje nedosledno, ko mestoma govori o obveznosti, mestoma pa prehodu terjatve, a zaradi tega izpodbijani sklep in v njem navedeni razlogi za sprejeto odločitev ni do te mere nerazumljiv, da bi bili razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju, da bi bila podana očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Iz celotnega sklepa in utemeljevanja odločitve s podajo ustreznih določb hrvaškega prava se namreč razume, da s tem, ko sodišče govori o terjatvi upnika in njenem prehodu na novega dolžnika, v razmerju do dolžnika govori o prehodu obveznosti nanj.

10. Nadalje tudi ni mogoče slediti pritožbi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je poleg navedb ustreznih določb ZTD in njihove vsebine, svojo odločitev oprlo med tudi na pojasnilo pristojnega organa Republike Hrvaške z dne 21. 5. 2021, v katerem je ta podal razlago hrvaškega prava družb v zvezi s pripojitvijo družb in pravnih posledic pripojitve (drugi odstavek 12. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, v nadaljevanju ZMZPP), ki je v hrvaškem jeziku, zagrešilo kakršnokoli kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve. Tudi glede tujega prava namreč velja načelo iura novit curia, kar pomeni, da tudi tuje pravo sodišče pozna (prvi odstavek 12. člena ZMZPP). Način, na katerega sodišče ugotovi vsebino tujega prava, je v domeni sodišča. To, da lahko zahteva obvestilo o tujem pravu, kot je storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, je le dodatna možnost, ki jo le-to ima, in ne tudi obveznost.1 Ustrezno tuje pravo lahko tudi neposredno uporabi, ne da bi pridobivalo pojasnilo ali ga prevajalo. Da bi moralo pridobiti prevod pa tudi ne izhaja iz dane usmeritve višjega sodišča, da se tuje pravo lahko ugotovi tudi s pomočjo zahteve za obvestilo o tujem pravu. Gre namreč za pravilno uporabo materialnega prava, ki ga sodišče mora poznati in ne za dokazovanje (s strani strank) zatrjevanih dejstev, za kar sicer velja zahteva po predložitvi prevoda listin (prim. prvi in drugi odstavek 226. člena ZPP).

11. Slednjič pa ni mogoče slediti niti pritožbenim trditvam novega dolžnika, da se le-ta do pravilnosti izpodbijane odločitve zato, ker je zanjo materialno pravo sodišče črpalo tudi iz listine v tujem jeziku, ni mogel opredeliti, saj je sam pravna oseba tega tujega prava, pri čemer niti ne trdi, da mu hrvaški jezik ne bi bil poznan.

12. Glede na relevantno vsebino določb prvega odstavka 512. in tretjega odstavku 522. člena ZTD, po katerih s pripojitvijo pripojena družba preneha, na prevzemno pa preide vse premoženje, tudi obveznosti, je upnik s predložitvijo sklepa sodišča v Pazinu z dne 29. 12. 2017, iz katerega izhaja, da se v sodni register vpiše pripojitev družbe B. d. d. in sprememba poslovnih dejavnosti, povečanje temeljnega kapitala ter spremembe določil Statuta k družbi A., zadostil pogojem iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ in je izpodbijana (procesna) odločitev o procesnem nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom pravilna. O ugovoru novega dolžnika po 56.a členu ZIZ pa bo v nadaljevanju postopka odločalo sodišče prve stopnje.

13. Po pojasnjenem pritožba ni utemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker novi dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. sodbo VSRS II Ips 772/2016 z dne 10. 9. 2008