Jedro

Dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zatrjuje, da ni več plačnik RTV naročnine, ker na naslovu, na katerega so ji bili računi poslani, ne živi več, ter da je upnika o tem obvestila. Za te trditve pa dolžnica ni predložila nobenega dokaza. Zato je njen ugovor neobrazložen in tako tudi neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Upnica je pri sodišču prve stopnje zoper dolžnico vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer prepisa iz poslovne knjige o plačevanju mesečne RTV naročnine z dne 9.6.1999, iz katerega izhaja, da je dolžnica dolžna plačati zapadlo RTV naročnino v skupnem znesku 6.108,00 SIT. Dolžna je plačati tudi zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti plačila vsakega mesečnega neplačanega računa, to je od 15. v mesecu, za vsak tekoči mesec, v skupnem znesku 964,00 SIT Kot sredstvo izvršbe je upnica predlagala rubež, ocenitev in prodajo premičnin dolžnice na naslovu K. cesta ter poplačilo upnice iz zneska dobljenega s prodajo zarubljenih stvari na njen žiro račun. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da v roku 8 dni poravna upnici v predlogu navedeno terjatev, ter dovolilo predlagano izvršbo. Stroške upnice je odmerilo na 14.244,00 SIT.

Zoper ta sklep je dolžnica pravočasno vložila ugovor, v katerem je navedla, da je RTV - Službo za RTV naročnino, Dalmatinova 8 (p.p. 590) Ljubljana, obvestila, da ni več plačnik računov in da je plačnik računov J. M., K. cesta.

Dne 1.6.1997 jo je mož namreč vrgel iz stanovanja in tako ne živi več na tem naslovu. Zato tudi ne more plačevati tega, kar ne uporablja, zaradi česar naj se tožba naslovi na J. M. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je ta ugovor dolžnice neutemeljen, in ga je zato poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Ker je pritožbeno sodišče odločalo o ugovoru kot o pritožbi, je preizkusilo izpodbijani sklep o izvršbi tudi glede pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), vendar obstoja teh kršitev ni našlo.

Drugi odstavek 53. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi, obrazložen, kar velja tudi za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (člen 62/5 ZIZ). To pomeni, da mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, ter za ta dejstva tudi predložiti ustrezne dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnica v ugovoru sicer zatrjuje, da ni več plačnik RTV naročnine, ker na naslovu K. cesta ne stanuje več že od 1.6.1997, vendar pa za to svojo trditev ni predložila nobenega dokaza. Prav tako ni z ničemer izkazala, da je upnika obvestila, da na prej omenjenem naslovu ne stanuje več. Po že omenjeni določbi ZIZ-a pa takšen ugovor ni obrazložen, zaradi česar se uporabi zakonska domneva, da je neobrazložen ugovor tudi neutemeljen. Ker sodišče druge stopnje o takšnem ugovoru odloča kot o pritožbi, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 365/2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).