Jedro

Glede storilčeve pritožbe, ki je torej po vsebini prošnja za obročno plačilo globe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192.a - 192.č člena ZP-1, pa torej storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno).

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena in izpodbijani sklep potrdi.

II.Storilca se oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se storilcu skupni znesek neplačane globe v višini 3.300,00 EUR, tj. po plačilnih nalogih Finančne uprave Republike Slovenije (FURS): (-) številka 71010-1844/2022-2, z dne 4.3.2022, ki je postal pravnomočen 2.4.2022; (-) številka 71010-3664/2022, z dne 9.5.2022, ki je postal pravnomočen 4.6.2022; (-) številka 71010-5148/2022-2, z dne 20.6.2022, ki je postal pravnomočen 19.7.2022; (-) številka 71010-5603/2022-1, z dne 13.7.2022, ki je postal pravnomočen 11.8.2022, ki se ni mogel izterjati po pravilih davčne izvršbe, izvrši tako, da se določi 33 dni zapora.

2.Sklep s pritožbo izpodbija zagovornik storilca, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu ZP-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se "uklonilni" (pravilno: nadomestni) zapor nadomesti z obročnim plačilom globe v desetih mesečnih obrokih po 330,00 EUR.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Ob preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, izpodbijani sklep pa tudi ni obremenjen z nobeno izmed kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

5.Prvi odstavek 20.a člena Zakona o prekrških (ZP-1) določa, da če znesek posamične globe ali seštevek dveh ali več glob, izrečenih storilcu, znaša najmanj 1.000 EUR, globe ali glob pa ni mogoče izterjati po pravilih upravne izvršbe, sodišče sankcijo izvrši tako, da za vsakih začetih 100 EUR globe določi en dan zapora, pri čemer zapor ne sme biti daljši od 90 dni. V seštevek glob se vštejejo le globe, izrečene s posamičnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo v višini najmanj 300 EUR.

6.Ob tem, ko iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da upravna izvršba v zvezi z izterjavo glob po v izreku navedenih plačilnih nalogih FURS ni bila uspešna (l. št. 1), da znaša seštevek glob nad 1.000,00 EUR, posamezne globe pa so višje od 300,00 EUR, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani pogoji za izvršitev skupnega zneska neplačanih glob z določitvijo nadomestnega zapora po prvem odstavku 20.a člena ZP-1.

7.6. Pritožba smiselno pojasnjuje, da je storilec zaposlen in da bi znesek lahko plačal po obrokih. Glede storilčeve pritožbe, ki je torej po vsebini prošnja za obročno plačilo globe, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da za odločanje o tem predlogu ni pristojno sodišče, temveč lahko storilec, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZP-1, zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe, pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi storilec takšen predlog podal pred FURS. Upoštevaje, da so izpolnjeni prav vsi pogoji za nadomestni zapor iz 20.a in 192.a - 192.č člena ZP-1, pa torej storilec s prošnjo za obročno plačilo globe v tem postopku ne more uspeti. Storilec pa lahko tudi v postopku odreditve nadomestnega zapora plača globo (tudi delno). Če namreč pred začetkom izvrševanja nadomestnega zapora plača globo v celoti, se nadomestni zapor ne izvrši, če jo plača delno, pa se izvrši le sorazmerni del nadomestnega zapora, o čemer sodišče izda poseben sklep. Če storilec po začetku izvrševanja nadomestnega zapora plača globo v znesku, ki dosega ali presega neprestani del nadomestnega zapora, se izvrševanje nadomestnega zapora takoj ustavi, storilcu pa se morebiten znesek globe, ki jo je pred plačilom odslužil z nadomestnim zaporom, vrne (drugi odstavek 192. c člena ZP-1).

8.7. Že sodišče prve stopnje je povsem pravilno v obzir vzelo okoliščino, da je storilec med postopkom zaposlil. Kljub temu pa je pravilno zaključilo, da je ukrep nadomestnega zapora tudi sorazmeren in pravičen ukrep, upoštevaje, da se zoper storilca vodijo še tri zadeve za odreditev nadomestnega zapora, pri čemer skupni znesek glob znaša več kot 7.000,00 EUR. Na presojo izpolnitve pogojev za odreditev nadomestnega zapora v ničemer ne vplivajo pritožbeno izpostavljene okoliščine, da mora storilec skrbeti za zunajzakonsko partnerko ali da bi s svojo odsotnostjo podjetje, kjer je zaposlen, ostalo brez osebe, odgovorne za organizacijo dela in nadzor procesov, ter da je zato nadomestni zapor nesmiseln in nesorazmeren ukrep.

9.8. Pritožbeno sodišče je vsled navedenemu pritožbo na podlagi petega odstavka 192.č člena ZP-1 kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

10.9. Ker je iz podatkov spisa razvidno, da izvršba zoper storilca ni bila uspešna in glob ni bilo mogoče izterjati, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 v zvezi s petim odstavkom 144. člena ZP-1 storilca oprostilo plačila pritožbene takse.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 18, 18/2, 20a, 192a, 192c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.