Jedro

ZP-1 ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk moralo poslati storilcu v izjasnitev pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega obvestila v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s čimer je storilki dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki izhajajo iz takega obvestila.

Izrek

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilki izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imela vozniško dovoljenje na dan 23. 9. 2021, ter ji naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilka iz vseh pritožbenih razlogov, smiselno pa uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku po 1. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1), in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki 154. člena ZP-1. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v celoti razveljavi in postopek zoper njo ustavi.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je imela storilka na dan 11. 10. 2021 v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 18 kazenskih točk. Ta podatek, ki izhaja iz obvestila Ministrstva za pravosodje št. ... z dne 11. 10. 2021, je sodišče prve stopnje preverilo z vpogledom v evidenco vozniških dovoljenj, izpis kazenskih točk iz skupne evidence kazenskih točk in overjenih fotokopij odločb o prekrških, s katerimi so bile storilki izrečene kazenske točke. Tako je ugotovilo, da so bile s plačilnim nalogom Policijske postaje Šentjur z dne 12. 3. 2020, ki je postal pravomočen 21. 3. 2020, izrečene 3 kazenske točke za prekršek storjen 12. 3. 2020, s plačilnim nalogom Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Rogaška Slatina Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje z dne 27. 7. 2020, ki je postal pravnomočen 6. 8. 2020, izrečene 3 kazenske točke za prekršek storjen 9. 6. 2020, s plačilnim nalogom Policijske postaje Šmarje pri Jelšah št. ... dne 8. 7. 2021, ki je postal pravnomočen 17. 7. 2021, izrečenih 9 kazenskih točk za prekršek storjen 8. 7. 2021 ter s plačilnim nalogom Policijske postaje Šmarje pri Jelšah št. 124004148 z dne 23. 9. 2021, ki je postal pravnomočen 2. 10. 2021, izrečene 3 kazenske točke za prekršek storjen 23. 9. 2021, pri čemer je vse prekrške storila z motornimi vozili B kategorije. Ob takih ugotovitvah je sodišče prve stopnje storilki utemeljeno in zakonito izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imela vozniško dovoljenje na dan 23. 9. 2021, ko je storila prekršek, s katerim je dosegla 18 kazenskih točk v cestnem prometu, saj tako posledico določa tretji odstavek 22. člena ZP-1, ki določa, da vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. 5. Sodišče prve stopnje je pri tem sicer res napačno zapisalo datume izdaje in pravnomočnosti plačilnega naloga Policijske postaje Šmarje pri Jelšah št. ... (zapisalo je namreč, da je bil ta plačilni nalog izdan 23. 9. 2021 in da je postal pravnomočen 2. 10. 2021), vendar gre pri tem zgolj za očitno pisno pomoto pri pisanju sklepa in ne za morebitno zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Čeprav storilka v pritožbi navaja, da je zaradi tega zmedena, hkrati priznava, da je 23. 9. 2021 storila le en prekršek, za katerega so ji bile izrečene 3 kazenske točke. Prekršek, za katerega ji je bilo izrečenih 9 kazenskih točk s plačilnim nalogom PP Šmarje pri Jelšah št. 5001193171629, pa je storila 8. 7. 2021, kar jasno izhaja tudi iz 3. alineje v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6. Res je sicer tudi, da je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve pomotoma zapisalo, da so bile storiki kazenske točke izrečene „s pravnomočnima odločbama“, s čimer je zgolj napačno uporabilo dvojino, saj je povsem jasno, da so bile storilki kazenske točke v obdobju dveh let izrečene s 4 plačilnimi nalogi, ki jih je sodišče naštelo v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pri tem ne gre za protislovje, kot neutemeljeno navaja storilka, in tudi ni mogoče na podlagi takega očitno pomotnega zapisa v 4. točki obrazložitve šteti, da ima storilka v skupni evidenci kazenskih točk v najslabšem primeru vpisanih le 12 kazenskih točk, za kar se zavzema storilka. Ne glede na izpostavljene očitne pomote pri pisanju sklepa je namreč pravilna za izdajo izpodbijanega sklepa ključna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je storilka s prekrški, ki jih je storila v obdobju dveh let, dosegla skupno 18 kazenskih točk, kar ima v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je voznik imel vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

7. Pri tem je tudi izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju s pritožbenimi navedbami povsem jasen in razumljiv ter skladen s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1. Stališče storilke, da tak izrek pomeni, da se lahko izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za osebe, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, kar naj bi bilo običajno pri osebah z dvojnim državljanstvom in da je tak izrek neizvršljiv, je zmotno. Pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč sodišče preveri, ali je voznik imetnik slovenskega vozniškega dovoljenja ali vozniškega dovoljenja izdanega v drugi državi, saj mu v slednjem primeru namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo 1 leta. Ne drži pa niti trditev, da ima lahko oseba z dvojim državljanstvom tudi 2 vozniški dovoljenji. Ne glede na državljanstvo lahko oseba razpolaga zgolj z enim vozniškim dovoljenjem (osmi odstavek 60. člena Zakona o voznikih – ZVoz-1).

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so ji bile kršene pravice aktivnega sodelovanja v tem kaznovalnem postopku, ker se sklep sklicuje na listine (obvestilo Ministrstva za pravosodje RS), ki jih storilka nikoli ni prejela in jih ne more preizkusiti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o tem, ali je storilec storil prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek za izrek ukrepa, ki se izreka v posledici doseženega števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s pravnomočnimi in izvršljivimi plačilnimi nalogi, odločbami ali sodbami o prekršku. V skupno evidenco kazenskih točk se vpisujejo le podatki o kazenskih točkah, ki so izrečene s pravnomočnimi plačilnimi nalogi, odločbami in sodbami o prekršku in tudi sodišče pri postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne odločbe. Ker je pogoj za nastop pravnomočnosti pravilna vročitev plačilnega naloga, odločbe ali sodbe o prekršku, se šteje, da je storilec s podatki, ki so vpisani v skupno evidenco kazenskih točk seznanjen. ZP-1 posledično ne določa obveznosti, da bi sodišče to obvestilo moralo poslati storilcu, niti v izjasnitev, niti naknadno ob vročitvi sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sicer pa je vsebina tega obvestila v celoti povzeta v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, s čimer je storilki dana možnost, da se v okviru pritožbenega postopka izjavi o podatkih, ki izhajajo iz takega obvestila. Kontradiktornost se tako v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zagotavlja šele v pritožbenem postopku.

9. Prav tako pa ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da storilka ne more preizkusiti vsebine 3. točke obrazložitve, ker ne ve kaj pomenita oznaki PP in MIRED. Ne glede na to, ali storilka vodi lastno evidenco o prejetih plačilnih nalogih oz arhiv prejetih odločb, je vendarle jasno, da oznaka PP pomeni kratico za policijsko postajo, MIRED pa okrajšavo za Medobčinski inšpektorat in redarstvo, saj so ji vsi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa našteti plačilni nalogi bili vročeni in je z njimi v celoti seznanjena. Trditvam storilke, da je prepričana, da je zoper en plačilni nalog podala zahtevo za sodno varstvo, a je sedaj v nevedenosti, ker je izgubila dokumentacijo in je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva, pa ni mogoče slediti, saj za svoje trditve ne ponudi nobenega dokazila, hkrati pa je na podlagi podatkov o času vročitve in nastopa pravnomočnosti posameznega plačilnega naloga utemeljeno sklepati, da zoper nobenega izmed plačilnih nalogov ni bila vložena zahteva za sodno varstvo. Storilkine pritožbene navedbe tako ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pravilnost ugotovitev sodišča prve stopnje o pravnomočnosti plačilnih nalogov, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa.

10. Glede na navedeno, ko je sodišče pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva za izdajo izpodbijanega sklepa in je svojo odločitev kljub očitnim pisnim pomotam v obrazložitvi razumljivo in prepričljivo utemeljilo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1), saj tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

11. Ker storilka s pritožbo ni uspela, ji je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v višini 20,00 EUR, ki jih je dolžna plačati v roku 15. dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.