Jedro

hipoteka Po določilu 1. odst. 131. čl. ZPPSL med ločitvene pravice spada tudi zastavna pravica. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) pa se po določilu 1. odst. takrat veljavnega 64. čl. ZTLR pridobi na podlagi pravnega posla (na primer sklenjene zastavne pogodbe) z vpisom v javno knjigo. Tudi po določilu 1. odst. 141. čl. sedaj veljavnega SPZ se za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla zahteva vpis v zemljiško knjigo. Pogoj za vpis pa je, kot izhaja iz

1. odst. 41. čl. ZZK (Ur. l. RS, št. 58/2003) intabulacijska klavzula z overjenim podpisom osebe, katere pravica se prenaša. Iz tega sledi, da zgolj sklenitev zastavne pogodbe in na njeni podlagi vložen predlog za vknjižbo ne zadošča za pridobitev zastavne pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijani 1. in 3. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijano 1. točko izreka je prvostopno sodišče razsodilo: "Ugotovi se, da nimata pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke pravni dejanji sklenitve 2. točke zastavne pogodbe z dne

10.5.1999, s katero je tožeča stranka ustanovila zastavno pravico v zavarovanje terjatve tožene stranke v znesku 450,000.000,00 SIT s pp oziroma 495,231.874,20 SIT s pp, po stanju na dan začetka stečajnega postopka in predlog za vpis zastavne pravice na podlagi vloge tožene stranke z dne 12.5.1999 in na podlagi takega predloga zahtevani vpis pridobitve zastavne pravice v korist tožene stranke na nepremičninah tožeče stranke, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, pri vl. št. k.o., v zavarovanje plačila obveznosti tožeče stranke do A. d.o.o. Ljubljana v višini 450,000.000,00 SIT s pripadki, zato na tej podlagi prijavljena ločitvena pravica tožene stranke ne obstoji.

Z izpodbijano 3. točko izreka pa je toženi stranki naložilo v plačilo del pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2,142.728,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2004 do plačila." Proti temu delu sodbe je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo.

Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

I. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožena stranka, ki je kot upnik v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila ločitveno pravico na njenih nepremičninah, vpisanih pri vl. št. k.o., ni niti navedla, niti dokazovala, da je le-ta vpisana v zemljiško knjigo.

Zato za napotitveni sklep po 5. odst. 143. čl. ZPPSL ni bilo pravne podlage. Po tem določilu se zaradi ugotovitve neobstoja prerekane ločitvene pravice na nepremičnini na pot pravde napoti stečajni upravitelj samo takrat, kadar je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo.

II. Kljub napačnemu napotitvenemu sklepu pa bi se prvostopno sodišče najprej moralo ukvarjati z vprašanjem, ali je na nepremičninah tožeče stranke pri vl. št. k.o. ločitvena pravica v korist tožene stranke sploh nastala. Po določilu 1. odst. 131. čl. ZPPSL med ločitvene pravice spada tudi zastavna pravica. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) pa se po določilu 1. odst. takrat veljavnega

64. čl. ZTLR pridobi na podlagi pravnega posla (na primer sklenjene zastavne pogodbe) z vpisom v javno knjigo. Tudi po določilu 1. odst. 141. čl. sedaj veljavnega SPZ se za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla zahteva vpis v zemljiško knjigo. Pogoj za vpis pa je, kot izhaja iz 1. odst. 41. čl. ZZK (Ur. l. RS, št. 58/2003) intabulacijska klavzula z overjenim podpisom osebe, katere pravica se prenaša. Iz tega sledi, da zgolj sklenitev zastavne pogodbe in na njeni podlagi vložen predlog za vknjižbo ne zadošča za pridobitev zastavne pravice. Do navedb tožeče stranke (točka II., list. št. 3), da listine, kakršna je lahko podlaga za vpis, tožena stranka nima, pa se prvostopno sodišče doslej ni opredelilo.

III. Tožbeni zahtevek tožeče stranke vsebuje: 1) Izpodbojni zahtevek dveh dejanj stečajnega dolžnika in sicer:

1.a) "sklenitev 2. točke zastavne pogodbe z dne 10.5.1999, ki ima učinek zastavne pravice." Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s tem delom sodbe prvostopno sodišče že sklenitvi pogodbe (materialnopravno zmotno; prim. zgoraj) pripisuje učinke zastavne pravice.

1.b) "predlog za vpis zastavne pravice na podlagi vloge tožene stranke z dne 12.5.1999 in na podlagi takega predloga zahtevani vpis pridobitve zastavne pravice v korist tožene stranke na nepremičninah tožeče stranke, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, pri vl. št. k.o., v zavarovanje plačila obveznosti tožeče stranke A. d.o.o., Ljubljana, v višini 450,000.000,00 SIT s pripadki". Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz tega dela izreka ni razvidno, ali predstavlja "predlog za vpis zastavne pravice, ki ga je vložila tožena stranka dne 12.5.1999" in "zahtevani vpis pridobitve zastavne pravice v korist tožene stranke na nepremičninah tožeče stranke, vpisanih pri vl. št. k.o." isto pravno dejanje. To ne izhaja niti iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Hkrati pa pritožbeno sodišče pripominja, da izpodbijanja pravnih dejanj upnika (kar je v predmetnem zahtevku vloga tožene stranke z dne 12.5.1999, ki vsebuje predlog za vpis zastavne pravice) ZPPSL ne predvideva. Po določilu

125. čl. ZPPSL so pod določenimi pogoji izpodbojna le določena pravna dejanja samo stečajnega dolžnika, ne pa tudi stečajnega upnika.

Dodati je še, da je tisti del izreka, ki govori o zavarovanju plačila obveznosti tožeče stranke do A. d.o.o. v višini 450,000.000,00 SIT s pripadkom prav tako nerazumljiv. Kaj tožeča stranka s tem delom tožbenega zahtevka, ki mu je prvostopno sodišče sledilo, zasleduje, zaradi opisane nejasnosti vsebine izreka, ni mogoče razbrati.

2) Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki mu je prvostopno sodišče prav tako v celoti sledilo, pa vsebuje tudi ugotovitev, da zaradi neučinkovanja pravnih dejanj, v navednicah opisanih pod točko 1.a) in

1.b) " ločitvena pravica tožene stranke ne obstoji". Če bi bilo materialnopravno stališče tožeče stranke, ki izhaja iz njenega tožbenega zahtevka, da ima že sklenitev zastavne pogodbe učinke zastavne pravice, pravilno, in bi s tistim delom tožbenega zahtevka, s katerim sklenitvi zastavne pogodbe jemlje pravne učinke, v pravdi uspela, tožena stranka v stečajnem postopku ne bi mogla biti poplačana kot ločitveni upnik. Ker pa nadaljnji del tožbenega zahtevka na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstoji, vsebuje implicitino ugotovitev, da pravni red brez takega zahtevka toženi stranki ločitveno pravico priznava, je tožbeni zahtevek, ki mu je prvostopno sodišče tudi v tem delu v celoti sledilo, sam s seboj v nasprotju, saj z zahtevkom, da ločitvena pravica ne obstoji in hkratnim zahtevkom, da sklenitev zastavne pogodbe nima pravnega učinka, tožeča stranka izpodbija pravno podlago nečesa, kar sploh še nastalo ni. Istočasno izpodbija tudi predlog za vknjižbo hipoteke, čeprav iz izreka izhaja, kot da zastavno pravico že ima. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi ta del izreka izpodbijane sodbe sam s seboj v nasprotju. Ker to predstavlja absolutno bistveno kršitev določil iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi določila 1. odst. 154. čl. ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

IV. V novem postopku bo treba skladno z določilom 108. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 180. čl. ZPP tožečo stranko pozvati, da jasno opredeli, kaj s tožbenim zahtevkom sploh zasleduje. Če bo ta postavljen skladno z napotitvenim sklepom, bo treba najprej v okviru zgoraj navedene materialnopravne podlage ugotavljati, ali je tožena stranka ločitveno pravico na nepremičninah tožeče stranke sploh pridobila in ali so pogoji zanjo izpolnjeni. Ob tem ne bo odveč omeniti, da je bil 3. odst. 111. čl. ZPPSL, ki je predpisoval pogoje (med drugim) tudi za dovolitev vknjižbe hipoteke, z 2. odst. 247. čl. ZZK razveljavljen in da od 16.9.2003 to materijo dalje ureja 94. čl. ZZK. Če bo pa tožeča stranka vložila izpodbojno tožbo v smislu 125. čl. ZPPSL, pa se bo med drugim treba ukvarjati tudi s pogoji za obravnavanje take tožbe, s čemer se v razveljavljeni sodbi prvostopno sodišče doslej ni ukvarjalo, izpodbojnemu zahtevku pa je z izpodbijanim delom sodbe v celoti ugodilo.