Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zapuščinsko sodišče lahko odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil samo premično premoženje, pa nihče od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Ker v obravnavanem primeru kljub vsem potrebnim opozorilom dediči niso zahtevali obravnave, je sodišče lahko izdalo izpodbijani sklep, ne da bi opravilo narok.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo obseg zapuščine (denarna sredstva na osebnem računu pri banki s stanjem na dan smrti zapustnice in na dan poizvedbe sodišča), zakonite dediče in višino njihovih dednih deležev.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedič – sin zapustnice A. A. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Predlaga, naj višje sodišče spremeni izpodbijani sklep in mu prizna terjatev do zapuščine (pogrebni stroški v višini 3.174,25 EUR) in do zapustnice (11.000,00 EUR – iz naslova mesečnih stroškov, ki jih je plačeval za zapustnico in jih natančno specificira) ter ugotovi, da zapustnica ni zapustila nobene zapuščine. Pojasnjuje, da je kril stroške za zapustnico, ker so presegali njene mesečne dohodke – pokojnino. Navaja, da po marcu 2021 ni bilo dvigov z njenega bančnega računa. Specificira obe uveljavljeni terjatvi. Meni, da bi moralo sodišče dediče opozoriti, da bo odločalo brez zapuščinske obravnave in jih pozvati k priglasitvi terjatve. Opozarja na odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
3. Dediči na vloženo pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP1 v zvezi s 163. členom ZD.2 Sodišče prve stopnje je pred izdajo izpodbijanega sklepa dediče pisno seznanilo s pridobljenimi podatki o obsegu zapuščine in o poteku zapuščinskega postopka. Glede na obseg zapuščine (ki jo je sestavljala le neizplačana pokojnina in sredstva na bančnem računu) jih je skladno z 203. členom ZD opozorilo, da ne bo opravilo zapuščinske obravnave, če je ne bodo izrecno zahtevali v roku osmih dni. Hkrati jih je pozvalo k podaji dednih izjav, morebitnega sporazuma o delitvi zapuščine ter k drugim izjavam, ki bi lahko kakorkoli vplivale na izdajo sklepa o dedovanju – vključno s pozivom na izjavo o morebitnih terjatvah v zvezi z višino pogrebnih stroškov. Pozivu je bil priložen obrazec za podajo dedne izjave, morebitnih drugih izjav in za priglasitev stroškov pogreba ter za oceno vrednosti celotne zapuščine. Dediči so bili v navedenem dopisu opozorjeni tudi na to, da bo sodišče izdalo sklep o dedovanju po podatkih, s katerimi razpolaga v spisu ter izvedlo zakonito dedovanje, če v postavljenem roku dediči ne bodo podali lastnoročno podpisanih dednih izjav (na priloženih obrazcih).3
6. Po podatkih spisa je bil poziv z obrazcem za podajo relevantnih izjav pritožniku osebno vročen, a se na obvestilo in poziv sodišča ni odzval. Ob takih podatkih spisa so nerelevantni pritožbeni očitki, da se pritožnik ni mogel izjaviti o pravno relevantnih dejstvih za izdajo sklepa o dedovanju. Stranka, ki pravice do izjave ne izkoristi, se na absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne more sklicevati.
7. Zapuščinsko sodišče lahko odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi, če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil samo premično premoženje, pa nihče od tistih, ki so upravičeni dedovati, ne zahteva obravnave. Ker v obravnavanem primeru kljub vsem potrebnim opozorilom dediči niso zahtevali obravnave, je sodišče lahko izdalo izpodbijani sklep, ne da bi opravilo narok.
8. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi obseg zapuščine, določi dediče in njihove dedne deleže. Ko sodišče ugotovi, katerim osebam gre pravica do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče (214. člen ZD). V zapuščinskem postopku se ne odloča o terjatvah dediča, razen če terjatev med dediči ni sporna. V obravnavanem postopku pritožnik v postavljenem roku ni priglasil nobene terjatve, tudi če bi jih, pa sodišče o njih ne bi moglo odločiti v zapuščinskem postopku. Pritožnik jih mora, če pri njih vztraja, urediti z drugimi dediči bodisi izvensodno, če pa so med njimi spori o porabljenem denarju za zapustnico, pa lahko uveljavlja terjatev zoper sodediče v pravdnem postopku.
9. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče ni storilo uveljavljene niti drugih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in materialnega prava, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o dedovanju, Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami. 3 Poziv z obrazcem za dedno izjavo na redni št. 18 spisa.