Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz pogodbe nedvomno izhaja, da je zaradi opredelitve leasingojemalčeve obveznosti v anuitetnem planu obseg te obveznosti določen v primeru izpolnjevanja oz. veljavnosti pogodbe in le v tem primeru je mogoče skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ notarski zapis pogodbe upoštevati kot primeren izvršilni naslov.
Ker obseg obveznosti dolžnika iz same pogodbe ni razviden, v primeru odstopa od pogodbe navedena pogodba ne izpolnjuje pogojev za njeno obravnavo kot izvršilnega naslova.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu 1. točke izreka, v kolikor se nanaša na preizkus terjatve upnika H. d.o.o., potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z uvodoma citiranim sklepom je v delu, relevantnem za odločanje o pritožbi, o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev in ločitvenih pravic prvostopenjsko sodišče odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 3. 2019, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka).
2. Zoper del 1. točke izreka sklepa, ki se nanaša na njegovo terjatev in ločitveno pravico pod zaporedno št. 9 končnega seznama preizkušenih terjatev, se je pravočasno pritožil upnik H. d.o.o. Uveljavljal je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in predlagal spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se na postopek za ugotovitev neobstoja terjatve oz. ločitvene pravice napoti upraviteljico, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Iz izpodbijanega sklepa, katerega sestavni del je končni seznam preizkušenih terjatev z dne 19. 3. 2019, izhaja, da je upnikovo terjatev v skupnem znesku 417.787,84 EUR (394.968,41 EUR glavnice in 22.819,43 EUR obresti) upraviteljica prerekala, kot tudi ločitveno pravico, na drug postopek zaradi uveljavitve prerekane terjatve in ločitvene pravice pa je bil napoten upnik. Upraviteljica je navedla tudi razloge za prerekanje terjatve in ločitvene pravice. Pojasnila je, da je upnik prijavil terjatev, ki mu je nastala zaradi odstopa od pogodbe o finančnem leasingu pred začetkom stečajnega postopka. Ker upnik uveljavlja terjatev v celoti, ne da bi upošteval vrednost vrnjenega mu predmeta leasinga, bi priznanje prijavljene terjatve pomenilo, da ima upnik v trenutku začetka stečajnega postopka tako terjatev, nastalo zaradi kršitve pogodbe o finančnem leasingu (izračunano brez upoštevanja vrednosti predmeta leasinga), kot tudi lastnino nad predmetom leasinga, kar pa presega škodo, ki je leasingodajalcu nastala v posledici kršitve pogodbe o finančnem leasingu. Ker upnik ni predložil cenitve tržne vrednosti nepremičnine niti ne predlagal izvedbe končnega obračuna s cenitvijo predmeta leasinga, ni opisal vseh relevantnih dejstev in predložil dokazov v utemeljitev zahtevka, zato je njegova prijava terjatve nepopolna. V posledici prerekanja terjatve je zato upraviteljica prerekala tudi ločitveno pravico.
5. Pritožnik izpodbija pravilnost napotitvnega dela sklepa o preizkusu njegove prijavljene terjatve in ločitvene pravice s pritožbeno trditvijo, da njegova terjatev in ločitvena pravica temelji na pogodbi o finančnem leasingu nepremičnine št. 4113113847, ki je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opr. št. SV 658/2006 notarja M. M. iz S. Ker je izvršljiv notarski zapis po 2. točki drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, bi moralo sodišče skladno s 302. členom ZFPPIPP na tožbo napotiti tistega, ki tako terjatev prereka. Ker je upnikova ločitvena pravica vpisana v zemljiško knjigo na podlagi izvršilnega naslova, se tudi za izpodbijanje take pravice uporabljajo določbe 308. člena ZFPPIPP, torej bi moralo sodišče tudi glede ločitvene pravice na pravdo napotiti upraviteljico. Pri tem se pritožnik sklicuje na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani Cst 518/2014, Cst 258/2012, Cst 244/2011, smiselno pa še na Cst 313/2015. 6. Skladno z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ je izvršljiv notarski zapis izvršilni naslov, kot pravilno opozarja pritožnik. Kot izvršilni naslov mora biti torej primeren za izvršbo. Pogoji za to, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, pa so opredeljeni v prvem odstavku 21. člena ZIZ: v njem morata biti navedena upnik in dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve.
7. Iz prijave terjatve in ločitvene pravice in pritožbi priložene pogodbe o finančnem leasingu nepremičnine št. 4113113847, sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa pa v drugem odstavku 1. člena izhaja zaveza leasingojemalca (sedaj stečajnega dolžnika) plačati leasingodajalcu (upniku) stroške odobritve, glavnico (nabavno vrednost in stroške nabave), obresti, manipulativne stroške, to je vse, kar in kolikor je bilo določeno s to pogodbo in v anuitetnem načrtu, ki je kot priloga sestavni del te pogodbe. Za primer odstopa od pogodbe pa je bil v 27. členu pogodbe dogovorjen končni obračun pogodbe na dva možna načina: 1. pogodbeni stranki lahko sporazumno določita pošteno tržno vrednost predmeta leasinga in kot pomoč za določitev te vrednosti lahko najameta cenilce, vendar na cenitev nista vezani ali 2. če se ne moreta sporazumeti o določitvi vrednosti na način iz 1. točke, ali če sploh ne želita določiti vrednosti na tak način, se kot osnova za končni obračun upošteva vrednost, za kakršno uspe leasingodajalec predmet leasinga prodati ali oddati v finančni leasing ali v najem tretji osebi, pri čemer je osnova za določitev vrednosti renditni donos v višini vsaj 9,75 % letno.
8. Iz navedene pogodbe torej nedvomno izhaja, da je zaradi opredelitve leasingojemalčeve obveznosti v anuitetnem planu obseg te obveznosti določen v primeru izpolnjevanja oz. veljavnosti pogodbe in le v tem primeru je mogoče skladno s prvim odstavkom 21. člena ZIZ notarski zapis pogodbe upoštevati kot primeren izvršilni naslov. V primeru odstopa od pogodbe pa pogodba predvideva končni obračun na enega od načinov iz 27. člena pogodbe.
9. Ni sporno, da je upnik terjatev prijavil v posledici odstopa od pogodbe. Sam je v prijavi terjatve tudi pojasnil, da je predmet leasinga prevzel v posest. Terjatev pa, kot je razvidno iz prijave, je uveljavljal kot odškodnino v višini pozitivnega pogodbenega interesa (torej izgubljenega dobička, ki bi ga dosegel, če bi bila pogodba izpolnjena), ne da bi upošteval dejstvo, da mu je bil predmet leasinga vrnjen, s tem pa zmanjšana nastala škoda. Za korektno prijavo terjatve kot uveljavljano odškodnino zaradi odstopa od pogodbe bi moral torej upnik upoštevati tudi vrednost vrnjenega predmeta leasinga na način, kot sta se dogovorila pogodbenika glede izdelave končnega obračuna v 27. členu pogodbe. To določbo pogodbe pa je ob prijavi terjatve upnik ignoriral. Ker obseg obveznosti dolžnika, upoštevaje navedeno določbo pogodbe iz same pogodbe ni razviden, torej v primeru odstopa od pogodbe navedena pogodba ne izpolnjuje pogojev za njeno obravnavo kot izvršilnega naslova.
10. Odločitev prvostopenjskega sodišča glede upnikove napotitve na drug postopek zaradi ugotovitve obstoja terjatve je torej pravilen in temelji na prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP. Ker pa po tretjem odstavku 303. člena ZFPPIPP izjava o prerekanju zavarovane terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev, je evidentno, da je pravilno skladno s prvim odstavkom 305. člena ZFPPIPP sodišče upnika napotilo na vložitev tožbe zaradi uveljavitve ločitvene pravice. Upnik se pri tem neutemeljeno v pritožbi sklicuje na sodno prakso v odločbah, ki primerljivega primera, kot je obravnavani, ne obravnavajo.
11. Ker so se izrecno izpostavljeni pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).