Jedro

Za oceno (ne)obrazloženosti ugovora je odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zavrne in se sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani, opr. št. V Ig 837/94-2 z dne 09.05.1994, potrdi.

Dolžnik je dolžan upniku v 8 dneh povrniti stroške za pritožbo v znesku 51.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 06.06.2000 do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da dolžnik ni predložil omenjene dokumentacije niti nobenega drugega dokaza za dejstva, s katerim je utemeljeval ugovor. Ugovora zato ni mogoče šteti za utemeljenega. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru (redna št. 21) navedel, da vlaga ugovor iz razloga iz 12. tč. (1. odst.) 55. člena ZIZ. Ta razlog je utemeljil s tem, da ne oporeka medsebojnemu poslovnemu odnosu, vendar pa njegova dokumentacija izkazuje poravnano terjatev upnika.

Pritožbena navedba, da takšnega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega, je utemeljena. Ne glede na to da "utemeljitev" ugovora ni v zvezi z navedenim zakonskim ugovornim razlogom (iz 12. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ), ki se nanaša na prehod terjatve na upnika oz.

obveznosti na dolžnika, je za oceno (ne)obrazloženosti ugovora odločilno, da dolžnik za svojo navedbo ("terjatev je poravnana"), ki bi lahko bila pravno upoštevna, ni predložil dokaza ("dokumentacije"), na katerega se je skliceval (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99).

Sodišče prve stopnje je tako nepravilno štelo ugovor za obrazložen (in s tem za utemeljen) in postopalo po 2. odst. 62. člena ZIZ. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odst. 165. člena in 1. odst. 154. člena ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 51.800,00 SIT stroškov za pritožbo, kar (ob vrednosti spornega predmeta 922.925,60 SIT) predstavlja naslednje potrebne stroške (5. odst. 38. člena ZIZ): - za sodne takse v višini 900 točk (tar. št. 1/1 v zvezi s tar. št. 3/2 zakona o sodnih taksah (ZST)), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 13.500,00 SIT; - za sestavo pritožbe v višini 400 točk (po tar. št. 13 v zvezi s tar. št. 21/4 Odvetniške tarife (OT)), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 36.000,00 SIT; - za poročilo stranki v višini 10 točk (po tar. št. 33/4 OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 900 SIT; - za administrativne in PTT stroške v višini 500,00 SIT (2. odst. 15. člena OT); ter - za pribavo potrdila o pravnomočnosti priglašenih 10 točk (po tar.

št. 34/2 v zvezi s tar. št. 33/5 oz. 33/7 OT), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT na dan odločanja znaša 900,00 SIT.

Dolžnik pa je dolžan upniku od priznanih pritožbenih stroškov plačati tudi zakonske zamudne obresti od 06.06.2000 do plačila (gl. načelno pravno mnenje, sprejeto na 8. razširjeni seji Vrhovnega sodišča (S)R Slovenije dne 26.12.1989).