Jedro

Ker je v izvršilnem postopku dolg dolžnika (sedaj tožnika) (pre)plačala tretja oseba in ne tožnik, slednji ni aktivno legitimiran za uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, saj s tem ni bil v ničemer prikrajšan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan plačati tožniku znesek 123,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2011 dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 77,30 EUR.

2. Zoper sodbo se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da kljub prejetim postopnim plačilom dolga s strani tožnika toženec zoper njega ni hotel umakniti predloga za izvršbo. Zato mu je tožnik v izogib nadaljevanju izvršilnega postopka in s tem v sili plačal okrogli znesek 2.000,00 EUR, s čimer je preplačal dolg. Priznava, da je bil navedeni denarni znesek tožencu nakazan s strani tožnikove žene R. G. Plačilo je bilo torej izvedeno v celoti in izključno za korist in račun tožnika.

3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Izpodbijane sodbe torej ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano (in jih nenazadnje tožnik v pritožbi tudi priznava), izhaja, da je tekel izvršilni postopek toženca kot upnika zoper tožnika kot dolžnika in da je R. G. (s.p.) poravnala tožnikov dolg (zato je bil izvršilni postopek ustavljen), pri čemer ga je preplačala za vtoževani denarni znesek 123,57 EUR. Vtoževani znesek je torej tožencu plačala R. G. (s.p.) in ne tožnik, zaradi česar slednji ni upravičen od toženca zahtevati vračila (plačila) tega zneska (1).

7. Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo že iz razloga pomanjkanja aktivne legitimacije, so pritožbene navedbe, da naj bi bil ta znesek plačan v sili oziroma v izogib nadaljevanju izvršilnega postopka, nerelevantne. Tudi sicer te navedbe predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 451. členom ZPP). Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bil tožnik v izvršilnem postopku seznanjen z višino preostalega dolga, zato bi lahko R. G. (s.p.) plačala le toliko, da bi poravnala njegovo terjatev. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo 191. člen Obligacijskega zakonika, ki določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Pridržka pravice zahtevati nazaj preplačilo dolga, niti sile pa tožnik (ki, kot rečeno, tudi sicer ni aktivno legitimiran v tej zadevi) v tožbi (oziroma pravočasno v postopku na prvi stopnji) ni zatrjeval. 8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče pri preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Tožnik s pritožbo ni uspel, zaradi česar krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

(1) Okoliščina, da naj bi R. G. plačala v njegovo korist oziroma za njegov račun, z vidika aktivne legitimacije za (morebiten) zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, ni relevantna (ta izrecna trditev je bila tudi sicer podana prepozno, in sicer v vlogi z dne 4.11.2013, ki je sodišče prve stopnje upravičeno ni upoštevalo). Pomembno je le, kdo je bil dejanski plačnik, saj bi bil lahko le on zaradi preplačila prikrajšan.