Jedro

Prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ne presoja le formalnih pogojev pravočasnosti in celovitosti predložene dokumentacije, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, pač pa tudi pravilnost in popolnost naknadnega predloga.

Pravilnost in popolnost naknadnega predloga prisilne poravnave pa mora sodišče preizkusiti glede na vsebino predloga in listine, ki so mu priložene. Ne gre torej le za presojo popolnosti naknadnega predloga, pač pa glede na sklicevanje sedmega odstavka 221.k člena ZPPSL na prvi odstavek 183. člena tega zakona tudi za presojo pravilnosti naknadnega predloga, torej ali je naknadni predlog s priloženimi listinami skladen s kogentnimi določbami ZFPPIPP.

Ker mora sodišče prve stopnje presojati tudi listine, priložene naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo, je bilo dolžno prvostopenjsko sodišče presojati tudi pravilnost oziroma zakonitost sprejetih sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem povečanju osnovnega kapitala dolžnika z novimi stvarnimi vložki in o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Morebitno nepravilnost oziroma pomanjkljivost preizkusa naknadnega predloga za prisilno poravnavo prvostopenjskega sodišča ob izdaji sklepa o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave bi morali upniki uveljavljati že s pritožbo zoper navedeni sklep.

Neveljavnosti navedenih sklepov upniškega odbora zato na podlagi predstavljene normativne ureditve ni mogoče uveljavljati mimo zakonsko določenih pravnih sredstev, v obravnavnem primeru s samostojno zahtevo za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov po preteku pritožbenega roka za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave in po nastopu njegove pravnomočnosti. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da je sodišče z odločitvijo v izpodbijanem sklepu nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o izpolnitvi pogojev za glasovanje. S tem je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi, zahteva upnikov, in sicer prvo navedenih A., d. o. o., in B., d. o. o., za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov pa zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom St ... z dne 22. 1. 2021 zahtevi upnikov, in sicer prvo navedenih A., d. o. o., in B., d. o. o., za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov ugodilo (1. točka izreka) in postopek glede vloženih ugovorov zoper vodenje postopka prisilne poravnave prekinilo do pravnomočne odločitve o 1. točki izreka tega sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila uvodoma navedena predlagatelja postopka prisilne poravnave. Uveljavljala sta "vse pritožbene razloge" in pritožbenemu sodišču predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrženje zahteve upnikov za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov, podrejeno pa razveljavitev sklepa in zavrnitev zahteve za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov kot neutemeljene.

3. V odgovoru na pritožbo sta upnika A., d. o. o., in B., d. o. o., predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, prav tako upnik C. C. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, sta predlagatelja postopka prisilne poravnave dne 18. 6. 2020 vložila naknadni predlog prisilne poravnave (PD 280), dne 23. 6. 2020 pa še poročilo o finančnem položaju in poslovanju z mnenjem revizorja družbe D., d. o. o. (PD 282), načrt finančnega prestrukturiranja (PD 283), poročilo pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij E. E. (PD 284 in 285) in notarski zapisnik seje upniškega odbora ločitvenih upnikov F. F. SV 838/20 z dne 11. 6. 2020 (PD 286). Vse navedene vloge so bile objavljene na spletnih straneh AJPES-a dne 23. 6. 2020. Istega dne je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave (PD 287) in sklep o imenovanju upniškega odbora upnikov navadnih terjatev (PD 289) ter ju istega dne tudi objavilo na spletnih straneh AJPES-a. 6. Na pritožbo predlagateljev zoper sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave je prvostopenjsko sodišče dne 22. 7. 2020 izdalo (delni) nadomestni sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave (PD 322). S prvotnim sklepom z dne 23. 6. 2020 je v 1. točki izreka ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, ki sta ga dne 18. 6. 2020 vložila upnika G., Luxemburg in H., d. o. o., v 2. točki izreka pa je ugotovilo, da se naknadni predlog prisilne poravnave nanaša na upnike, ki so imetniki navadnih in zavarovanih terjatev. Z nadomestnim sklepom z dne 22. 7. 2020 pa je prvotni sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da je črtalo besedno zvezo "in zavarovanih terjatev". Ker zoper nadomestni sklep, objavljen na spletnih straneh AJPES-a dne 22. 7. 2020, ni bila vložena pritožba, je sklep o izpolnitvi pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave (PD 287) v zvezi z nadomestnim sklepom (PD 322) postal pravnomočen 7. 8. 2020. Dne 21. 12. 2020 je prvostopenjsko sodišče tudi objavilo poziv upnikom za vpis in vplačilo novih delnic in poziv za glasovanje o prisilni poravnavi (PD 409, 410).

7. Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče dne 13. 1. 2021 vloženo zahtevo upnikov za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov štelo za pravočasno in dovoljeno iz dveh bistvenih razlogov: 1. ZFPPIPP ne predvideva situacije, v kateri bi predlagatelji v času med vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave in vložitvijo naknadnega predloga spremenili vsebino predlagane prisilne poravnave, sodna praksa pa se je že izrekla, da se je sodišče o vprašanju zatrjevane ničnosti sklepa upniškega odbora dolžno izreči (VSL Cst 373/2012) in 2. o vsebini spornih sklepov doslej še ni bilo odločeno, saj je sodišče s sklepom o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave in z nadomestnim sklepom opravilo le presojo pravočasnosti vložitve naknadnega predloga ter celovitosti dokumentacije, ni pa presojalo vsebinske pravilnosti naknadnega predloga, ker je ta predmet odločanja o potrditvi prisilne poravnave, sklicujoč se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 373/2012. 8. Pritožbeno sodišče z navedenimi razlogi ne soglaša. Pritožnika namreč utemeljeno opozarjata, da se je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno oprlo na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 373/2012. Ta je izhajal iz drugačne normativne ureditve prisilne poravnave, saj v času odločanja v zadevi Cst 373/12 še ni bila sprejeta novela ZFPPIPP-F, ki je posebej določila pravila o upniškem predlogu za začetek postopka prisilne poravnave in se je začela uporabljati za postopke, začete po 7. 12. 2013. Med drugim je v desetem odstavku 221.k člena ZFPPIPP naložila prvostopenjskemu sodišču izdajo sklepa o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave in v tem okviru predhodni preizkus: 1. ali je bil naknadni predlog prisilne poravnave vložen v roku iz drugega odstavka tega člena, 2. ali so mu priložene priloge iz četrtega odstavka, 3. ali je vsebina predloga prisilne poravnave glede na ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki jih vključuje, v skladu s 143. in 144. členom oziroma prvim odstavkom 221.m člena oziroma prvim odstavkom 221.n člena oziroma 221.o členom tega zakona in 4. ali je vsebina preostalih prilog v skladu s 142., 145. in 146. členom tega zakona v zvezi s petim odstavkom tega člena in četrtim odstavkom 221.h člena tega zakona.

9. Iz doslej razloženega pa izhaja, da prvostopenjsko sodišče pred izdajo izpodbijanega sklepa ne presoja le formalnih pogojev pravočasnosti in celovitosti predložene dokumentacije, kot to zmotno meni prvostopenjsko sodišče, pač pa tudi pravilnost in popolnost naknadnega predloga (dr. Nina Plavšak, Komentar ZPPSL k 221.k členu, Tax Fin Lex Ljubljana 2017, razdelek 7.2.6.7.). Pravilnost in popolnost naknadnega predloga prisilne poravnave pa mora sodišče preizkusiti glede na vsebino predloga in listine, ki so mu priložene. Ne gre torej le za presojo popolnosti naknadnega predloga, pač pa glede na sklicevanje sedmega odstavka 221.k člena ZPPSL na prvi odstavek 183. člena tega zakona tudi za presojo pravilnost naknadnega predloga, torej ali je naknadni predlog s priloženimi listinami skladen s kogentnimi določbami ZFPPIPP, navedenimi v 2., 3. in 4. točki desetega odstavka 221.k člena (ibidem, razdelek 7.2.6.6.).

10. Ker mora sodišče prve stopnje presojati tudi listine, priložene naknadnemu predlogu za prisilno poravnavo, je bilo dolžno prvostopenjsko sodišče presojati tudi pravilnost oziroma zakonitost sprejetih sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratnem povečanju osnovnega kapitala dolžnika z novimi stvarnimi vložki in o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Morebitno nepravilnost oziroma pomanjkljivost preizkusa naknadnega predloga za prisilno poravnavo prvostopenjskega sodišča ob izdaji sklepa o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave, bi morali upniki uveljavljati že s pritožbo zoper navedeni sklep (PD 287) v zvezi z nadomestnim sklepom (PD 322). Neveljavnosti navedenih sklepov upniškega odbora zato na podlagi predstavljene normativne ureditve ni mogoče uveljavljati mimo zakonsko določenih pravnih sredstev, v obravnavnem primeru s samostojno zahtevo za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov po preteku pritožbenega roka za pritožbo zoper sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave in po nastopu njegove pravnomočnosti. Pravilno je zato pritožbeno stališče, da je sodišče z odločitvijo v izpodbijanem sklepu nedopustno poseglo v pravnomočen sklep o izpolnitvi pogojev za glasovanje. S tem je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

11. Zaradi možnosti uveljavljanja neveljavnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov s pritožbo zoper sklep o izpolnitvi pogojev za glasovanje o naknadnem predlogu prisilne poravnave ni mogoče slediti prvostopenjskemu sodišču, da bi bila brez odločanja sodišča o neveljavnosti sklepov upniškega odbora v tej fazi postopka upnikom kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

12. Nesprejemljivo je stališče upnikov A., d. o. o., in B., d. o. o., v odgovoru na pritožbo, da upniki nezakonitosti sklepov o dokapitalizaciji niso mogli uveljavljati v okviru pritožbenega roka, ker se je njihova nezakonitost izkazala šele z vložitvijo naknadnega predloga prisilne poravnave. Kot je pritožbeno sodišče ugotovilo zgoraj, je bil notarski zapis za upnike spornih sklepov upniškega odbora z dne 11. 6. 2020 notarja F. F. predložen sodišču istega dne kot naknadni predlog prisilne poravnave – to je 23. 6. 2020. Ker je tega dne sodišče prve stopnje izdalo sklep o ugotovitvi izpolnitve pogojev za glasovanje in so bili tako notarski zapis kot naknadni predlog prisilne poravnave in sklep sodišča objavljeni na spletnih straneh AJPES-a dne 23. 6. 2020, so bili upniki istočasno seznanjeni z vsemi navedenimi vlogami in sklepom, zato so imeli možnost izpodbijanja sklepa s pritožbo, ki pa je niso izkoristili. Povedano velja tudi za upnika C. C., ki pa se glede pravočasnosti uveljavljanja ničnosti sklepov v odgovoru na pritožbo neutemeljeno sklicuje na ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave, o katerem pa prvostopenjsko sodišče ni odločalo. Tudi sicer pa je bil njegov ugovor vložen šele 23. 9. 2020, torej po nastopu pravnomočnosti sklepa o izpolnitvi pogojev za glasovanje.

13. Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na tiste navedbe strank, ki so bile za presojo bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

14. Pritožbeno sodišče je spričo zgoraj obrazloženega pritožbi predlagateljev ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP izpodbijani sklep razveljavilo in zahtevo upnikov za ugotovitev ničnosti sklepov upniškega odbora ločitvenih upnikov na podlagi tretjega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP zavrglo.