Jedro

Sodno socialni spori se že načeloma vodijo zoper drugostopenjske dokončne upravne odločbe o pravicah iz sistema socialne varnosti. Pri odločanju o povračilu stroškov postopka se po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih zadevah uporablja 16. Tarifna št. OT. Le kadar gre za t.i. direktne tožbe iz stvarne pristojnosti socialnega sodišča po 7. členu ZDSS-1, se pri povračilu stroškov na temelju č. tč. 1. odst. 16. Tarifne št. OT, ki odkazuje na uporabo 19. Tarifne št., upošteva ocenljiva vrednost, ki pa v predmetni zadevi ni podana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije sama svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s stroškovnim sklepom toženi zavod zavezalo, da tožnici v 15-ih dneh povrne stroške postopka v višini 689,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper stroškovni sklep se pritožuje tožnica po pooblaščenem odvetniku zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da se ji priznajo celotni priglašeni stroški oz. podrejeno zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

Navaja, da je sodišče priznalo zgolj 1070 točk, 20,70 točk izdatkov, potne stroške v višini 13,92 EUR ter DDV v višini 21,45 EUR, ni pa priznalo priglašenih stroškov za pritožbo v predsodnem postopku, stroškov za pregled listin, razgovor s stranko in stroškov obvestila stranki, s čimer je zmotno uporabilo materialno pravo. Za tožbo bi moralo priznati stroške po 19. Tarifni št. Odvetniške tarife1 (OT) in ne 1.b tč. Tarifne št. 16 OT, saj gre za ocenljivi zadevi, ker se izpodbija odločba o povrnitvi 11.186,40 EUR. Za sestavo in vložitev posamezne tožbe bi moralo priznati 400 točk namesto 300 in po združitvi dveh zadev v skupno obravnavanje 500 točk za pristop na obravnavo.

Sklicuje se na upravno odločbo z dne 24. 3. 2023, izdano v skladu z napotilom sodbe, po kateri ji pripada nadomestilo v skupni višini 6.470,50 EUR. Meni, da ji je potrebno priznati tudi stroške za posvet s stranko, saj gre za samostojno storitev. Takšno razlago je sprejel Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije na seji 9. 2. 2016. Zmotna je ugotovitev sodišča, da sta obe zadevi začeti na zahtevo tožnice, saj se je postopek za vračilo začel po uradni dolžnosti, zato bi ji stroški pritožbe iz predsodnega postopka morali biti priznani.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za stroškovni sklep, izdan po 4. odst. 163. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) in ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V sodno socialnem sporu o glavni stvari, ki je že pravnomočno zaključen, je izpodbijani stroškovni sklep izdan v skladu s 155. v zvezi s 154. členom ZPP ter 1.b tč. Tarifne št. 16 OT. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo tožnici, je sodišče ob pravilni uporabi 155. člena ZPP upoštevalo samo tiste, ki so bili potrebni za socialni spor. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, je odločilo po skrbni presoji vseh okoliščin primera.

6. Od priglašenih stroškov za dve izpodbojni tožbi, združeni v isto obravnavanje, in dve obravnavi, je pravilno priznalo po 300 točk ob uporabi 3. alineje b. tč. 1. odst. 16. Tarifne št. OT. Tožničino stališče, da gre pri izpodbojni tožbi zoper dokončno odločbo o povrnitvi 11.186,40 EUR za ocenljivo zadevo in bi bilo potrebno priznati priglašenih 400 točk po 1. tč. Tarifne št. 19 OT, je zmotno in zato nesprejemljivo.

Sodno socialni spori se že načeloma vodijo zoper drugostopenjske dokončne upravne odločbe o pravicah iz sistema socialne varnosti (pokojninsko - invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti, socialnih transferjev, itd.). Pri odločanju o povračilu stroškov postopka se po ustaljeni sodni praksi v tovrstnih zadevah uporablja 16. Tarifna št. OT. Le kadar gre _za t.i. direktne tožbe_ iz stvarne pristojnosti socialnega sodišča po 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1), se pri povračilu stroškov na temelju č. tč. 1. odst. 16. Tarifne št. OT, ki odkazuje na uporabo 19. Tarifne št., upošteva ocenljiva vrednost, ki pa v predmetni zadevi ni podana.

Nenazadnje so s pravnomočno sodbo I Ps 232/2022 z dne 17. 2. 2023 (list. 23-24) izpodbijani posamični upravni akti, ki se nanašajo na preplačilo nadomestila za invalidnost od 1. 4. 2019 do 30. 9. 2021 oz. ponovno odmero istovrstne denarne dajatve, odpravljeni in vrnjeni v ponovno upravno odločanje. Slednje le še dodatno kaže, da stroškov ni mogoče priznavati po 19. Tarifni št. OT, kot zahteva pritožnica.

7. Povsem zmotno in nesprejemljivo je tudi pritožničino stališče, da bi ji bilo potrebno priznati 2 x po 500 priglašenih točk za pritožbo zoper prvostopenjski upravni odločitvi. Res se je postopek o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost z odločbo z dne 19. 10. 2021 (B/6) in postopek o ugotovljenem preplačilu z odločbo z dne 29. 11. 2021 (B/4) v znesku 11.186,40 EUR od 1. 4. 2019 do 30. 9. 2021, zaradi tožničine ponovne zaposlitve začel po uradni dolžnosti. Vendar to ne pomeni, da bi lahko tožnica v tem socialnem sporu uspešno uveljavila povračilo stroškov iz predsodnega upravnega postopka. Drugačne odločitve ne pogojuje povsem pavšalno sklicevanje sodišča na 113. člen Zakona o splošnem upravnem postopku4 (ZUP), ki v 1. odst. sicer res določa, da gredo stroški stranke v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V 2. odst. 113. člena ZUP-a je namreč določeno, da gredo stroški v breme stranke, če se je postopek začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal neugodno.

Glede na 151. člen ZPP v stroške sodnega postopka ne štejejo stroški upravnega postopka. Teh ni mogoče uspešno uveljavljati niti v tem sodno socialnem sporu. Gre za stroške zastopanja tožnice v predsodnem postopku, ki z izpodbijanim upravnim aktom (A/1) niso bili priznani, stroškovni del dokončne odločbe pa je s kasatorno sodbo odpravljen in zadeva tudi v tem delu vrnjena v ponovno upravno odločanje. Pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.

8. Enako velja za pritožničino stališče, da bi ji morali biti priznani stroški iz naslova razgovora s stranko, pregleda listin in obvestila stranki, češ da pomenijo samostojne storitve. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da pri navedenih postavkah ne gre za samostojna opravila, ki ne bi bila zajeta v Tarifni št. 16 OT. V skladu z ustaljeno sodno prakso je sodišče priglašene stroške iz navedenih naslovov utemeljeno zavrnilo.

9. Iz vseh predhodnih dejanskih in pravnih razlogov je potrebno pritožbo zavrniti in na podlagi 2. tč. 365. člena ZPP potrditi sklep sodišča prve stopnje (I. tč. izreka).

Do razlage Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije z dne 9. 2. 20165 se pritožbeno sodišče posebej ne opredeljuje, saj glede na 360. člen ZPP ob drugačni razlagi 39. Tarifne št. OT v ustaljeni sodni praksi za pritožbeno rešitev zadeve ni odločilna.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP potrebno izreči, da krije pritožnica sama svoje stroške pritožbe (II. tč. izreka).

1 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Ur. l. RS. št. 80/1999 s spremembami. 5 Prve alinee 1. tč. Tarifne št. 39 OT, ko naj bi po obvezni razlagi Upravnega odbora OZ vrednost storitve posveta pomenila samostojno storitev.