Jedro

ZOdvT določa pravila ugotavljanja vrednosti predmeta odvetniške storitve. Za primer, če se odvetniška nagrada odmeri po vrednosti, kot v obravnavanem primeru, zakon v 1. odstavku 21. člena napotuje na uporabo pravil določanja vrednosti predmeta iz Zakona o sodnih taksah, ta pa v 2. odstavku 19. člena določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če v Zakonu o sodnih taksah ni določeno drugače. V pravdnem postopku je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi, sodišče pa se mora o pravilnosti navedene vrednosti prepričati na hiter in primeren način in o tem takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

Ob smiselni uporabi določbe 45. člena ZPP vloga, s katero zahteva dolžnik povrnitev stroškov predhodnega insolvenčnega postopka, v njej pa ni navedena vrednost predmeta odvetniške storitve, ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala. V tem primeru sodišče ne zavrne zahteve za povrnitev stroškov zastopanja odvetnika pač pa mora vlogo dolžniku poslati v dopolnitev.

Izrek

I. Pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrže. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se 1. točka izreka izpodbijanega sklepa potrdi.

III. Upnik je dolžan dolžniku v 15 dneh plačati stroške pritožbenega postopka v višini 73,20 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je upnik R. d. o. o. dolžan dolžniku plačati stroške predhodnega postopka zaradi insolventnosti v znesku 4.019,90 EUR v roku 8 dni od pravnomočnosti sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do plačila (1. točka izreka), višji del zahtevka dolžnika za povračilo stroškov pa je zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pritožil upnik in izrecno navedel, da ga izpodbija v celoti. Sodišču prve stopnje je predlagal, da izda nadomestni sklep, višjemu sodišču pa, če mu bo pritožba predložena v reševanje, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril, pritožbene navedbe upnika je v celoti prerekal kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlagal, da jo zavrne, upniku pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za plačilo dalje do plačila.

4. Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa ni dovoljena, zoper 1. točko izreka sklepa pa ni utemeljena.

5. Zoper sklep v delu, v katerem je bil zavrnjen del dolžnikovega zahtevka za povrnitev stroškov, upnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj z njo, četudi bi bila ta utemeljena, ne bi mogel doseči zase ugodnejše odločitve od sprejete. Zato je bilo treba nedovoljeno pritožbo zoper 2. točko izreka sklepa zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

6. Upnikova pritožba zoper 1. točko izreka je osredotočena na očitek zmotno ugotovljene vrednosti predmeta, od katerega je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado za postopek za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti po tarifni številki 3431. 7. Sodni postopek na prvi stopnji se je začel pred uveljavitvijo Odvetniške tarife (Uradni list RS 2/2015), torej pred 10. 1. 2015, zato se odvetniški stroški, ki so predmet obravnavane pritožbe, presojajo po določbah Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 – ZOdvT – C).(1)

8. Nagrada za zastopanje dolžnika po tarifni številki 3431 se odmeri po vsoti zneskov, ki so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase; vrednost predmeta za odmero nagrade za zastopanje dolžnika po tarifni številki 3431 znaša najmanj 4.000,00 EUR (1. odstavek 28. člena ZOdvT). Sodišče prve stopnje je odmerilo dolžniku nagrado od vrednosti predmeta 1.120.370,38 EUR. V skladu z 12. členom ZOdvT, upoštevaje količnik 1,0 iz tarifne številke 3431 je izračunalo, da znaša nagrada za postopek 3.275,00 EUR.(2) Pritožnik se s pritožbo zavzema za uporabo vrednosti predmeta za nagrado za zastopanje dolžnika v višini 4.000,00 EUR, vendar neutemeljeno.

9. ZOdvT določa pravila ugotavljanja vrednosti predmeta odvetniške storitve. Za primer, če se odvetniška nagrada odmeri po vrednosti, kot v obravnavanem primeru, zakon v 1. odstavku 21. člena napotuje na uporabo pravil določanja vrednosti predmeta iz Zakona o sodnih taksah, ta pa v 2. odstavku 19. člena določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če v Zakonu o sodnih taksah ni določeno drugače. V pravdnem postopku je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP), sodišče pa se mora o pravilnosti navedene vrednosti prepričati na hiter in primeren način in o tem takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe. Pritožnik ne navaja, da je navedel v predlogu za začetek stečajnega postopka vrednost predmeta za odvetniške storitve, ki bi jo bilo treba upoštevati smiselno določbi drugega odstavka 44. člena ZPP. Očita pa sodišču prve stopnje, da je dolžnika nezakonito pozivalo na dopolnitev njegovega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa. Ob smiselni uporabi določbe 45. člena ZPP(3) vloga, s katero zahteva dolžnik povrnitev stroškov predhodnega insolvenčnega postopka, v njej pa ni navedena vrednost predmeta odvetniške storitve, ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala. V tem primeru sodišče ne zavrne zahteve za povrnitev stroškov zastopanja odvetnika pač pa mora vlogo dolžniku poslati v dopolnitev. Zato niso utemeljene pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru postopalo nezakonito.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sklep nezakonit, če je vrednost predmeta določena po prostem preudarku. Če vrednosti predmeta ni mogoče določiti po določbah 21. člena ZOdvT, se jo določi po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera (1. odstavek 22. člena ZOdvT). Upnik sicer pravilno navaja, da se vrednost predmeta v stečajnem postopku(4) praviloma ugotavlja iz dolžnikove bilance stanja, ne trdi pa, da je bilo po relevantni bilanci stanja premoženje dolžnika manjše od 1.120.370,38 EUR. Dolžnik pa v odgovoru na tožbo trdi, da je bilo večje. Upnik je imel možnost v odgovoru na predlog dolžnika navesti podatke iz dolžnikove bilance stanja in z njimi nasprotovati dolžnikovim trditvam o vrednosti predmeta odvetniške storitve, česar pa ni storil. S tem se izkaže kot neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče opravilo delo namesto dolžnika. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni predlog, da naj se vrednost predmeta določi na 4.000,00 EUR. V skladu z določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT se določi vrednost 4.000,00 EUR v skrajnem primeru, če je ni mogoče določiti niti po prostem preudarku, za tak primer pa v obravnavanem primeru, kot je bilo obrazloženo že zgoraj, ne gre.

11. S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in 1. točko izreka izpodbijanega sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP, oba v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upnik je dolžan dolžniku povrniti potrebne stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP): nagrado po tarifni številki 3220 v višini 50,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tarifni št. 6002 v višini 10,00 EUR (20% nagrade), skupaj z 22% DDV 73,20 EUR.

(1) 2. odstavek 20. člena Odvetniške tarife.

(2) Dolžniku je odmerilo še pavšalni znesek po tarifni številki 6002 v znesku 20,00 EUR, vse stroške pa je povečalo še za 22% DDV.

(3) Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek in je pristojnost ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, tožeča stranka pa v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta, ravna sodišče po določbah 108. člena tega zakona, ki veljajo za nepopolne vloge.

(4) „vsota zneskov, ki so na razpolago za poravnavo dolgov stečajne mase“