18. 4. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družb Mol Slovenija, d. o. o., Murska Sobota, in Mol & Ina, d. o. o., Koper, ki ju zastopa odvetniška družba Živko in Purg, o. p., d. o. o., Maribor, na seji 18. aprila 2024

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 14. člena Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 66/23 in 120/23) se zavrže.

2.Pobudnici sami nosita svoje stroške s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnici izpodbijata tretji odstavek 14. člena Zakona o kontroli cen (v nadaljevanju ZKC) in Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (v nadaljevanju Uredba). ZKC in Uredba naj bi bila v neskladju z 2., 33., 74. in 120. členom Ustave, Uredba pa še s 3. in 8. členom ZKC. Pravni interes pobudnici utemeljujeta s trditvijo, da Uredba, sprejeta na podlagi protiustavnega ZKC, pomeni, da morata prodajati naftne derivate z izgubo, česar naj ne bi bilo mogoče izpodbijati v nobenem sodnem postopku.

2.Ustavno sodišče je pobudo poslalo Vladi in Državnemu zboru. Državni zbor na pobudo za presojo ustavnosti ZKC ni odgovoril. Vlada je odgovorila na pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Pobudnici sta se na ta odgovor odzvali.

B.

3.V času odločanja Ustavnega sodišča še veljata tretji odstavek 14. člena ZKC in pretežni del Uredbe.[1] Ne velja več zgolj njen 13. člen z najvišjimi dovoljenimi višinami marže za naftne derivate, ki je bil naknadno spremenjen.[2] Teh sprememb pobudnici ne izpodbijata.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Če se z zahtevo ali s pobudo izpodbija predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ki v času vložitve zahteve ali pobude ne velja več, niso pa bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Če je med postopkom pred Ustavnim sodiščem predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če predlagatelj ali pobudnik izkaže, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka (drugi odstavek 47. člena ZUstS).

6.Pobudnici sta trgovki z naftnimi derivati. Izpodbijani 13. člen Uredbe, ki je v času svoje veljavnosti omejeval prodajne marže za posamezne naftne derivate, je zato posegal v njun pravni položaj. Pobudnici sta podali določene trditve o razlogih, zaradi katerih naj bi bilo potrebno meritorno odločanje o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, zato ju Ustavno sodišče ni posebej pozivalo, da izkažeta neodpravljene posledice predpisa, ki je nehal veljati.

7.Kolikor se glede na navedbe pobude kot neodpravljena posledica učinkovanja 13. člena Uredbe lahko razumejo nižji prihodki pobudnic v času njegove veljavnosti (zaradi domnevno prenizko določene marže) in posledično poslovanje z izgubo, lahko pobudnici te posledice poskušata pred vložitvijo pobude odpraviti v ustreznih sodnih postopkih. Pobudnici lahko zoper državo sprožita odškodninski postopek, v katerem lahko izčrpata svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega 13. člena Uredbe, ki so vsebovani v pobudi, ali pa pravdni postopek, v katerem od države zahtevata primerno nadomestilo za nastalo škodo zaradi regulacije cen naftnih derivatov (tudi glede na to, da že zatrjujeta protiustavnost tretjega odstavka 14. člena ZKC zaradi domnevno preveč zožujočih pogojev za tako nadomestilo).[3] Če z zahtevkom zoper državo ne bosta uspeli, bosta imeli neposredni pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti 13. člena Uredbe, ki sicer na pobudnici ne učinkuje neposredno.

8.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnici ne izkazujeta pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za presojo ustavnosti in zakonitosti 13. člena Uredbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. člena Uredbe zavrglo.

9.Preostali del Uredbe, torej Uredba brez njenega 13. člena, v času odločanja Ustavnega sodišča še velja. Če se izvzame njen numerični 13. člen s konkretnimi najvišjimi dovoljenimi višinami marž, ki se periodično spreminja, še veljavni del Uredbe že od njene uveljavitve dalje določa naftne derivate, katerih cena se regulira, prostorsko omejitev njene uporabe, podrobno urejena vprašanja mehanizma oblikovanja cen naftnih derivatov in še nekatera s tem povezana vprašanja.

10.Preostali del Uredbe vsebuje pravila, ki so temelj za omejevanje poslovne svobode pobudnic pri poslovanju z naftnimi derivati. Za oceno obstoja pravnega interesa pobudnic za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti preostalega dela Uredbe je odločilno, ali neposredno učinkuje na njun pravni položaj. Ustavno sodišče ne vidi razlogov, da bi v zadevi pobudnic odstopilo od dosedanjih stališč glede obstoja pravnega interesa za pobudo oziroma glede neposrednosti učinka na pravni položaj pobudnikov, pri čemer posebej izpostavlja zelo soroden primer zavrženja pobude prodajalke naftnih derivatov s sklepom št. U-I-226/23 (glej zlasti 21. do 24. točko obrazložitve). Pobudnici lahko zoper državo sprožita ali odškodninski postopek zaradi domnevno nezakonitega in protiustavnega reguliranja cen naftnih derivatov ali pravdo, v kateri od države zahtevata primerno nadomestilo za nastalo škodo zaradi regulacije cen naftnih derivatov. V tem postopku lahko izčrpata svoje ustavnopravne argumente. Če z zahtevkom zoper državo ne bosta uspeli, bosta imeli neposredni pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti preostalega dela Uredbe, ki sicer na pobudnici ne učinkuje neposredno.

11.Ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (to stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Ustavno sodišče je zato zavrglo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti preostalega dela Uredbe in je tako pobudo, kolikor je izpodbijala Uredbo, zavrglo v celoti (1. točka izreka).

12.Tretji odstavek 14. člena ZKC, ki v času odločanja Ustavnega sodišča še velja, določa, da če Vlada naloži podjetjem obveznost, da zaradi ukrepa kontrole cen ne smejo prenehati prodajati blaga, na katerega se ukrep nanaša, lahko določi tudi primerno nadomestilo podjetjem, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo. Izpodbijana določba ZKC ne učinkuje neposredno, saj mora Vlada za njeno učinkovanje sprejeti še ustrezen podzakonski akt. Vlada je sicer sprejela Uredbo, v kateri pa ni določila nadomestila podjetjem, saj zanj niti ni izpolnjen pogoj prepovedi prenehanja prodaje naftnih derivatov. Pobudnici trdita, da je tretji odstavek 14. člena ZKC protiustaven zaradi pravne praznine, ker nima "ustreznih" določb o določitvi primernega nadomestila udeležencem na trgu. Isti očitek sta naslovili tudi na Uredbo.

13.Tako kot je Ustavno sodišče poudarilo v sklepu št. U-I-47/23 z dne 17. 4. 2023 (16. točka obrazložitve),[4] bi bilo tudi pobudnicama v tej zadevi pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 14. člena ZKC mogoče priznati, če bi izpolnili zahteve, podrobneje obrazložene v stališču Ustavnega sodišča iz sklepa št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82), torej če bi vložili pobudo po izčrpanju pravnih sredstev zoper morebitni posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[5] Tega nista storili. Tedaj bi namreč šlo za skupno presojo ustavnosti (in zakonitosti) t. i. skupka pravnih pravil, ki ga tvorijo izpodbijane zakonske določbe skupaj z določbami izvršilnih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki skupaj določajo pravni režim za neko področje, in ki za svoje neposredno učinkovanje ne potrebujejo še izdaje posamičnih oblastnih aktov. Vendar Ustavno sodišče pobudnicama ni priznalo pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Zato je Ustavno sodišče zavrglo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 14. člena ZKC (1. točka izreka).

14.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C

15.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Ustavno sodišče je sklep sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Knez, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Iz 16. člena Uredbe izhaja, da je začela veljati 21. 6. 2023 in da bo veljala eno leto.

[2]Glej Uredbo o spremembah Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 15/24) in Uredbo o spremembi Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 25/24).

[3]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-226/23 z dne 21. 3. 2024, 11. do 14. točka obrazložitve.

[4]V navedeni zadevi je pobudnica, trgovka z naftnimi derivati, izpodbijala tako prvi, drugi in tretji odstavek 14. člena ZKC kot tudi več podzakonskih predpisov o kontroli cen naftnih derivatov.

[5]Primerjaj s 7. in 10. točko obrazložitve te odločbe.

ODKLONILNO LOČENO MNENJE SODNIKA

DR. RAJKA KNEZA

K SKLEPU ŠT. U-I-236/23 Z DNE 18. 4. 2024

Podobno kot v skoraj istočasno vloženi pobudi glede istih izpodbijanih Uredb o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov v zadevi Petrol, št. U-I-226/23, tudi v tej zadevi pobudnika MOL Slovenija nisem sledil večini. Že v odklonilnem ločenem mnenju k sklepu o zavrženju v omenjeni zadevi Petrol sem pojasnil, zakaj se nisem strinjal z nosilnim stališčem sklepa o zavrženju, da pogoj neposrednega pravnega interesa za presojo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti ni izpolnjen. Argumentov v tem ločenem mnenju ne ponavljam in bralca napotujem na omenjeno odklonilno ločeno mnenje v zadevi št. U-I-226/23.

dr. Rajko Knez

Sodnik