Jedro

Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Presoja sodišča druge stopnje, da konkretne ugotovljene procesne kršitve ne more odpraviti sámo, je tako pravilna. V nasprotnem primeru bi bila namreč pravica do pritožbe v celoti izvotljena.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o pritožbi: ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke v višini 529.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter v presežku zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.000.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; izvedlo pobotanje za znesek 101.200,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, za znesek 5.941,02 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in za znesek 5.058,27 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; toženi stranki naložilo, da je dolžna drugemu stranskemu intervenientu plačati 529.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in znesek 154.222,21 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke glede na njen uspeh, v višini, ki bo odmerjena s posebnim sklepom.

2.Sodišče druge stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o pritožbi, pritožbam tožeče stranke, drugega stranskega intervenienta in tožene stranke ugodilo, odločbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zavzelo je stališče, da je izrek odločbe sodišča prve stopnje nerazumljiv, v nasprotju sam s sabo in z razlogi v obrazložitvi, prav tako pa so tudi razlogi v obrazložitvi medsebojno protislovni. Zaradi vsega navedenega odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar je takšna oblika kršitve, ki je sodišče druge stopnje ne more odpraviti sámo, saj bi bilo s tem prekomerno poseženo v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva. Čeprav je bila tožba vložena 20. 12. 2016, prva razveljavitev ne pomeni pretiranega posega strank v pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Do drugih pritožbenih navedb se sodišče glede na naravo ugotovljenih procesnih kršitev ni opredeljevalo.

3.Tožeča stranka in drugi stranski intervenient (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper sklep sodišča druge stopnje vložila skupno pritožbo po 357.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navedla sta, da kršitve, ki jih je ugotovilo sodišče druge stopnje, niso takšne narave, ki bi terjale vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Priglasila sta stroške pritožbenega postopka.

4.Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navedla, da je zaradi ugotovljene procesne kršitve in posledičnega varstva pravice pravdnih strank do pritožbe pravilna presoja sodišča druge stopnje o razveljavitvi odločbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.357.a člen ZPP predvideva pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Drugi odstavek 357.a člena ZPP pritožbene razloge omejuje na preizkus (ne)pravilnosti uporabe kasatoričnih pooblastil, torej na oceno, (a) ali bi kršitev lahko odpravilo že sodišče druge stopnje sámo, (b) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko sámo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivost ter (c) ali bi moralo samo opraviti novo sojenje, upoštevaje pri tem tudi pomen ustavne pravice do pritožbe (354. in 355. člen ZPP). Pritožnik ne more uspeti s pritožbo, v kateri ne nasprotuje razlogom sodišča druge stopnje za razveljavitev prvostopenjske sodbe, temveč se ukvarja z vsebinskim vidikom odločitve in v resnici uveljavlja pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. To pomeni, da pritožbi po 357.a členu ZPP ni mogoče ugoditi niti, če je razveljavitveni sklep nepravilen ali nezakonit, ker je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo ali zmotno presodilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Vrhovno sodišče mora izhajati iz temelja, da kršitev, ki jo je ugotovilo sodišče druge stopnje, resnično obstaja, ne more pa ocenjevati, ali je stališče sodišča druge stopnje o kršitvi res pravilno.

7.Na podlagi zgornjih materialnopravnih izhodišč je Vrhovno sodišče v konkretnem pritožbenem postopku vezano na ugotovitev sodišča druge stopnje, da je izrek odločbe sodišča prve stopnje nerazumljiv, v nasprotju sam s sabo in z razlogi sodišča prve stopnje, kakor da so tudi razlogi sodišča prve stopnje medsebojno protislovni ter da na podlagi vsega navedenega odločbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnika nasprotujeta tem ugotovitvam, niso dovoljen pritožbeni razlog in posledično niso upoštevne.

8.Če ima sodba sodišča prve stopnje tako hude pomanjkljivosti, da je niti preizkusiti ni mogoče, se zoper njo tudi ni mogoče pritožiti - s tistim, kar je nerazumljivo, protislovno, nesmiselno in sploh brez razlogov, dialog in polemika nista mogoča in zato tudi ni mogoče uresničiti pravice do pritožbe. Presoja sodišča druge stopnje, da konkretne ugotovljene procesne kršitve ne more odpraviti sámo, je tako pravilna. V nasprotnem primeru bi bila namreč pravica do pritožbe v celoti izvotljena.

9.V takšnem položaju, ko zaradi nezmožnosti preizkusa prvostopenjske odločbe pravice do pritožbe, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave RS, ni mogoče uresničiti in bi bila ta izvotljena, je potrebno ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje. Z upoštevanjem navedenega torej položaj, ko se s postopanjem sodišča druge stopnje prepreči popolna izvotlitev pravice do pritožbe, ne more utemeljevati obstoja hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10.Odločba Vrhovnega sodišča Cp 5/2023 z dne 22. 2. 2023, na katero se sklicujeta pritožnika, ni primerljiva z obravnavano zadevo. Iz povzetih razlogov drugostopenjske odločbe v citirani zadevi (4. točka obrazložitve) ne izhaja, da je sodišče druge stopnje ugotovilo, da odločbe sodišča prve stopnje v celoti ni mogoče preizkusiti, kot je ugotovilo sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi.

11.Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (četrti odstavek 357.a člena ZPP).

12.Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

13.Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Betetto N., Novela ZPP-E in postopek pred Vrhovnim sodiščem RS, Pravni letopis, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 43.

2Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 82/2015 z dne 27. 8. 2015.

3Sklep Vrhovnega sodišča RS Cp 4/2020 z dne 22. 5. 2020.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 357a, 357a/2, 357a/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.