Jedro

Ker je sodišče prve stopnje dvakrat vezano denarno vlogo zapustnika seštelo, čeprav je šlo za ena in ista denarna sredstva obogatena z obrestmi, je zmotno ugotovilo obseg zapuščine kar narekuje razveljavitev sklepa o dedovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da spadajo v zapuščino še vloga na hranilni knjižici pri Ljubljanski banki in sicer v znesku 368.736,40 SIT po stanju na dan 30.9.1998 in vezani vlogi v znesku 1,050.000,00 SIT in v znesku 1,061.540,00 SIT pri Novi Ljubljanski banki ter da je vrednost dodatne zapuščine 2,480.276,09 SIT, tako da znaša taksa 49.605,00 SIT. V skladu s prvotnim sklepom o dedovanju je celotno dodatno zapuščino dodelilo K. B., vdovi zapustnika.

Proti sklepu se je pritožila dedinja K. B. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo obseg denarnih sredstev na hranilni knjižici ker je seštelo vloge iz različnih obdobjih in sicer vlogo v znesku 368.736,40 SIT ter vezani vlogi v znesku 1,050.000,00 SIT in 1,061.540,00 SIT, kar pa ni pravilno. Gre namreč za dvakratno vezavo sredstev in sicer prvič v znesku 1,050.000,00 SIT, vezano za obdobje od 8.12.1997 do 8.1.1998, in nato za ponovno vezavo te vloge, skupaj z obrestmi, v višini 1,061.540,00 SIT za obdobje od 14.1.1998 do 16.2.1998. Po večkratnih vezavah je tako vezana vloga na dan 5.10.1998 znašala 1,176.645,70 SIT. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni, upoštevajoč podatke o dejanski višini vloge na hranilni knjižici pokojnika.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega dodatnega sklepa o dedovanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo. Pritožbene trditve dedinja izkazuje s fotokopijami pogodb o vezavi tolarskega depozita in hranilne knjižice pokojnega M. B. Pogodbi o vezavi tolarskih depozitov z dne 14.1.1998 in z dne 8.12.1997 je namreč potrebno upoštevati v povezavi s stanjem na hranilni knjižici, iz katere je razvidno, da naj bi v bistvu šlo za dvakratno vezavo enih in istih sredstev, ne pa za dvojna denarna sredstva. Ker je obseg zapuščine zmotno ugotovljen, je pritožbeno sodišče pritožbi dedinje ugodilo in izpodbijani dodatni sklep o dedovanju razveljavilo na podlagi 3. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77) v zvezi s 163. čl. Zakona o dedovanju (ZD) ter vrača zadevo sodišču prve stopnje, da o njej ponovno odloči potem, ko bo ugotovilo, koliko denarnih sredstev zapustnika dejansko spada v zapuščino z ozirom na trditve pritožnice in listinske dokaze, ki se nahajajo v spisu, če bo potrebno pa naj pribavi tudi poročilo Ljubljanske banke o teh sredstvih.