Jedro

Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenca oškodovanke kot tožilke M.P. se zavrne kot neutemeljena.

II. Po členu 96/III Zakona o pravdnem postopku je oškodovanka kot tožilka dolžna plačati stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso v višini 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s prvim odstavkom 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obtožni predlog oškodovanke kot tožilke M.P., vložen dne 18. 3. 2016 ter dopolnjeni 22. 6. 2018, zoper obdolženega B.P., sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru, zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po drugem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrglo.

2. Zoper tak sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanke kot tožilke, ki v pritožbi navaja, da je zavrženje obtožnega predloga neutemeljeno in nezakonito. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki je v skladu z določilom prvega odstavka 435. člena ZKP opravilo formalni in materialni preizkus obtožnega predloga, ter pri tem ugotovilo, da ta nima formalnih pomanjkljivosti in vsebuje vse obvezne sestavine iz prvega odstavka 434. člena ZKP. Pri materialnem oziroma vsebinskem preizkusu obtožnega predloga, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo na podlagi prvega odstavka 437. člena ZKP pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je dejanje, ki je predmet obtožbe in je opisano v izreku obtožnega akta, ni kaznivo dejanje. Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Le tak opis kaznivega dejanja je lahko podlaga za obravnavanje pred sodiščem in predstavlja okvir za odločitev sodišča, ki mora ugotavljati dejansko stanje, kot je predstavljeno v obtožnem predlogu, obdolžencu pa se na tak način omogoči obramba, ki je lahko učinkovita le v primeru, če so zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja dovolj konkretizirani.

5. Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, kot izhaja iz obtožnega predloga, ki obdolžencu očita, da naj bi kot sodnik pri sojenju v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, ki je tekel zoper obdolženo M.P., ker naj bi ta v oškodovanko M.Č. iz svojega stanovanja vrgla steklenico vode, oprl na sodno odločbo na dejstva, za katera je vedel, da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi, take konkretizacije nima. Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja namreč ni konkretiziran tako, da bi iz njega izhajalo katera so tista dejstva, za katera obdolženi ve, da ne obstojijo oziroma kateri so tisti lažni ali nedovoljeni dokazi, na katere je obdolženi oprl sodno odločbo, navedlo pa tudi ni konkretnih okoliščin, iz katerih bi bil razviden namen oziroma posebna motiviranost obdolženega za škodovanje oškodovanki kot tožilki v kazenskem postopku, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v napadenem sklepu. Opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po drugem odstavku 288. člena KZ-1 ne obsega nič več kot navedbo dejstva, ki ga obdolžena ni storila, pri tem pa ni niti navedeno za konkretno kateri kazenski postopek gre.

6. Glede na vse navedeno je po oceni pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog oškodovanke kot tožilke zavrglo. Za takšno odločitev je imelo sodišče prve stopnje podlago v prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP. Sicer pa je obdolženi kot okrajni sodnik v kazenskih zadevi IV Kp 73415/2010 izvrševal sodno oblast ter opravljal sodniško funkcijo na Okrajnem sodišču v Mariboru. Kot sodnik je bil dolžan odločati v zadevah, ki so mu bile dodeljene, pri čemer pa je pri svojem odločanju neodvisen, njegove procesne in vsebinske odločitve pa so v rednih in izrednih pravnih sredstvih podvržene kontroli in nadzoru v skladu z zakonskimi določbami, kot je to bilo v navedeni zadevi, ko je bila odločitev razpravljajočega sodnika, sedaj obdolženega, podvržena pritožbenemu preizkusu, ki pa ni pokazal kršitev (sodba Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 73415/2010 z dne 10. 1. 2013).

7. Pooblaščenec pritožbene navedbe v pritožbi niti ne konkretizira, navaja zgolj, da je napadeni sklep nezakonit, saj zavrženje obtožnega predloga na podlagi določila prvega odstavka 437. člena v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, ni utemeljeno, ker bi moralo sodišče prve stopnje na glavni obravnavi dokazati zavedanje storilca oziroma obdolženca, da je sodno odločbo oprl na dejstva, za katera je vedel, da ne obstojijo ali krivo podtikajo z lažnimi ali nedovoljenimi dokazi. Takšnim pritožbenim navedbam pa pritožbeno sodišče ne more slediti, saj je podlaga za vsak kazenski postopek oziroma razpis glavne obravnave, za kar se v pritožbi zavzema pooblaščenec, sklepčen obtožni akt, v obravnavanem primeru obtožni predlog, kar pa v obravnavani zadevi ni primer, kot je to pravilno pri materialnem oziroma vsebinskem preizkusu obtožnega predloga ugotovilo sodišče prve stopnje.

8. Sicer pa pooblaščenec s tem, ko v pritožbi navaja, da v kolikor bi bila opravljena preiskava oziroma posamezna preiskovalna dejanja, bi lahko podrobneje konkretiziral znake kaznivega dejanja, smiselno priznava pomanjkljivost opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, ki izhaja iz tenorja obtožnega predloga.

9. Glede na navedeno, in ker pooblaščenec v preostalem v pritožbi ne navaja nič takšnega, kar bi lahko omajalo odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbo pooblaščenca oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

10. S tem je sklep utemeljen (člen 402/III ZKP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka in sicer plačilu sodne takse temelji na členu 96/III ZKP v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah in Taksno tarifo.