Jedro

S pogodbo o zaposlitvi, sta se delavec in delodajalec dogovorila o znižanju osnovnega osebnega dohodka v primeru "nerealizacije dogovorjenih nalog". S to pogodbeno klavzulo sta torej stranki sami določili pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se lahko višina osebnega dohodka delavcu spremeni. Izrecno privoljenje tožnika v bistveno spremembo pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. odstavka 133. člena ZOR pomeni, da za njeno spremembo ni bilo potrebno skleniti posebnega aneksa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi sklep tožene stranke z dne 2.4.1993, s katerim je bil tožniku znižan osebni dohodek. Zavrnilo je tudi njegov denarni zahtevek na plačilo 2,184.007,20 SIT bruto z zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zneskov nadomestila plač od februarja 1993 do novembra 1996. S sklepom je zavrglo tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) na plačilo zneska 580.145,80 SIT z zamudnimi obrestmi in plačila stroškov postopka. Sodišče je ugotovilo, da obstoje objektivni razlogi - zmanjšanje obsega tožnikovega dela zaradi ustavitve modernizacije Splošne bolnišnice C. in novogradnje določenih zdravstvenih domov - kot podlaga za presojo klavzule v pogodbi o zaposlitvi z dne 8.7.1992 o "nerealizaciji dogovorjenih nalog".

Sodišče druge stopnje je na podlagi razveljavitvenega sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 126/2000 - ponovno odločalo o pritožbi tožeče stranke in jo kot neutemeljeno zavrnilo. Sprejelo je vse dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in tudi njegovo pravno presojo kot pravilne.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo in njeno dopolnitev zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije očita pritožbenemu sodišču, da ni sledilo navodilom Vrhovnega sodišča in je zato zmotno razlagalo določbo 133. člena ZOR. Pogodbeno klavzulo o "nerealizaciji dogovorjenih nalog" bi lahko presojalo v subjektivnem in objektivnem smislu šele potem, ko bi zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je z ugotavljanjem dejanske podlage za svojo odločitev prekoračilo pooblastila in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pogodba o zaposlitvi se lahko spremeni ali razveže le, če se bistveno spremenijo okoliščine, ki so obstajale ob podpisu pogodbe. Okoliščine so se za tožnika spremenile že leta 1985 (ukinitev samoprispevka, kar je imelo za posledico zmanjšanje obsega dela na področju investicij), torej pred podpisom pogodbe, kar pomeni, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo določbo 133. člena ZOR. Ker delovnopravna ureditev varuje pogodbeno šibkejšo stranko, se zaradi spremenjenih okoliščin ne bi smela spremeniti višina tožnikove plače, zato predlaga, da se reviziji ugodi in razveljavi sodba sodišča druge stopnje Pdp 557/2001 z dne 31.5.2001 in zadeva vrne v novo odločanje. Za svoje trditve je tožeča stranka priložila reviziji obširno listinsko dokumentacijo.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 - ZPP-77, ki jo je glede na določbo 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP v tem postopku še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru predlaga, da se revizija zavrne kot neutemeljena, saj se revizijski razlogi nanašajo na zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

Revizija ni utemeljena.

V okviru preizkusa po uradni dolžnosti iz 386. člena ZPP-77 revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77. Druge bistvene kršitve revizijsko sodišče preizkuša le, v kolikor so izrecno uveljavljene in obrazložene. Tožeča stranka se v reviziji sicer sklicuje na bistveno kršitev določb postopka, pri čemer pa je ne opredeljuje v smislu določb iz 1. in 2. točke 1. odstavka 385. člena ZPP-77. Ker je revizijsko sodišče dolžno preizkušati izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, ob ugotovljeni opustitvi tožeče stranke v tej smeri izpodbijane sodbe ni preizkusilo.

Tudi revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tožeča stranka uveljavlja predvsem z nasprotovanjem dejanskemu stanju, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje. To pa pomeni, da sodišču očita zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, kar je po 3. odstavku 385. člena ZPP-77 prepovedan revizijski razlog. Dejanskih ugotovitev, sprejetih na podlagi ocene dokazov, na revizijski stopnji zato ni mogoče spreminjati.

Pogodba o zaposlitvi po ureditvi iz zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - ZTPDR) in zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91, 71/93 - ZDR) je sicer pogodba delovnega prava, pri kateri je zaradi javnopravnih omejitev z namenom zaščite pogodbeno šibkejše stranke - delojemalca - omejeno temeljno načelo svobode urejanja razmerij med strankama. Kljub zakonskim omejitvam delovnega razmerja - ki se nanaša na posamezne elemente vsebine pogodbe, prenehanja njene veljavnosti in podrejenosti delojemalske strani tega razmerja - ki pomenijo bistveno odstopanje od obligacijskih razmerij, pa je nujno za nekatera vprašanja, ki niso urejena v omenjenih delovnopravnih predpisih, uporabiti splošna pravila obligacijskega zakona (2. odstavek 3. člena Zakona o sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94 do 26/2001 - ZS). Zato je tudi za spremembo pogodbe o zaposlitvi upoštevati določbe zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89 - ZOR). Trdoto temeljnega načela iz 17. člena ZOR, da je treba pogodbo v vsakem primeru, pa če so se okoliščine, ki sta jih imeli stranki ob sklenitvi pogodbe pred očmi, še tako spremenile, izpolniti tako, kot je bilo dogovorjeno, je omehčana z inštitutom razveze oziroma spremembe pogodbe iz 133. člena ZOR. Ta določba omogoča, da se ob spremenjenih okoliščinah lahko zahteva razveza ali sprememba pogodbe, ob pogojih, ki jih določa ZOR oziroma ki sta jih določili stranki sami (dispozitivna norma).

V obravnavani zadevi je zato odločilnega pomena pravna presoja narave pogodbenega določila iz 7. člena pogodbe o zaposlitvi, sklenjene med strankama dne 8.7.1992. Z njim je bil tožniku določen osnovni osebni dohodek v višini 1.133,00 točk (za predvidene delovne rezultate in normalne delovne pogoje), "ki se korigira v primeru nerealizacije dogovorjenih nalog". S to pogodbeno klavzulo sta torej stranki sami določili pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se lahko višina osebnega dohodka tožniku spremeni. Izrecno privoljenje tožnika v bistveno spremembo pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. odstavka 133. člena ZOR je tako dajalo pravno podlago za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke z dne 2.4.1993 o znižanju osebnega dohodka. Zato za njegovo spremembo ni bilo potrebno skleniti posebnega aneksa k navedeni pogodbi.

Po obrazloženem je za pravilno uporabo materialnega prava odločilna ugotovitev o obstoju nadaljnjega pogoja, to je nastopa pravno relevantnih spremenjenih okoliščin, ki so vplivale na nerealizacijo tožnikovih dogovorjenih nalog. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da se je zaradi odcepitve posameznih enot, ustavitve novogradenj in ustavitve modernizacije Splošne bolnišnice C. zmanjšal - po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi - obseg tožnikovega dela. To pa pomeni razlog, ki ga predvideva pogodbeno določilo 7. člena pogodbe o zaposlitvi kot nastop spremenjenih okoliščin, ki ima posledico spremembo višine tožnikovega osebnega dohodka. Teh dejanskih ugotovitev sodišč, ki izhajajo iz izvedenih dokazov, revizija ne more izpodbiti (3. odstavek 385. člena ZPP-77). Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane sodbe vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Zato tudi ne sme upoštevati novih dejstev in dokazov, ki jih je k reviziji predložila tožeča stranka, saj se ne tičejo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (387. člen ZPP-77).

Ker sta sodbi sodišča prve in druge stopnje materialnopravno pravilni, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP-77).