Jedro

Navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev.

Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov zapisano. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo, temveč pritožba z omenjenim očitkom v resnici zgolj nasprotuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča. Če naročnik uresniči svojo odstopno pravico po 648. členu OZ, podjemnik obdrži svoj izpolnitveni zahtevek - pravico od naročnika zahtevati plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska. Ta znesek se zmanjša le za koristi, ki jih je podjemnik imel, ker mu posla ni bilo potrebno končati - gre za stroške, ki podjemniku niso nastali, vendar bi mu nastali, če bi moral posel dokončati (stroški materiala), ter plačilo za delo, ki ga je zaslužil oziroma bi ga lahko zaslužil na podlagi drugih poslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78307/2009 z dne 10. 6. 2009 obdržalo v 1. in 3. odstavku izreka v celoti v veljavi (I. točka izreka) in toženki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožnice v višini 1.961,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Relevantno dejansko stanje: - pravdni stranki sta 10. 3. 2009 sklenili podjemno pogodbo (priloga A2) za izvedbo statusne reorganizacije toženke oziroma transakcije "na ključ", po kateri bi družba A. S. d. o. o. postala 100% lastnica družbe A. d. o. o. nato pa bi se izvedla oddelitev z ustanovitvijo nove družbe. Stroški za izvedbo storitev so znašali 12.500 EUR + DDV; - cilj, ki ga je zasledovala toženka je bilo zavarovanje nepremičnin, zaprtje terjatve družbe A. d. o. o. do A.S. d. o. o. in davčna nevtralnost transakcij; - tožnica je 30. 3. 2009 izdala račun za 7.500 EUR za opravljene storitve oziroma za pravno svetovanje v postopku reorganizacije toženke in ji poslala osnutke pripravljenih dokumentov.

6. V tem postopku je tožnica skladno s 648. členom OZ zahtevala plačilo računa v višini 7.500 EUR oziroma delno plačilo za storitve, ki jih je opravila do takrat, ko je (po njenih trditvah) toženka samovoljno odstopila od pogodbe. Tožnica je namreč zatrjevala, da so bili za finalizacijo posredovanih osnutkov potrebni le finančni podatki, za kar je bilo potrebno sodelovanje toženke, ki je odstopila od pogodbe oziroma si je premislila glede izvedbe transakcije, medtem ko je toženka ugovarjala, da je tožnica posredovala le idejni koncept, ki zanjo ni bil uporaben, saj bi bil v nasprotju z zakonodajo in ne bi imel želenih učinkov.

7. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku tožbeni zahtevek presojalo na podlagi 648. člen OZ (odstop po volji naročnika) in sklep o izvršbi obdržalo v celoti v veljavi.

8. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da v skladu z določbo 180. člena ZPP navedba pravne podlage tožbenega zahtevka ni nujna sestavina tožbe, kar pomeni, da sodišče pri sojenju nanjo ni vezano. Vendar sodišče preizkuša morebitno drugo pravno podlago le v okviru v tožbi zatrjevanih in v tem obsegu ugotovljenih dejstev. Tožnica je tekom celotnega postopka zahtevala plačilo storitev, ki jih je opravila na podlagi sklenjene podjemne pogodbe, zato je nerazumljivo pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrniti, ker je temeljil na 648. členu OZ in ga tožnica ni spremenila v dajatvenega. Zahtevek, postavljen v predlogu za izvršbo, je namreč dajatvene narave, zato je pritožbeni očitek, da tožnica ni ustrezno spremenila tožbenega zahtevka, neutemeljen.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede zaključka, da je toženka odstopila od pogodbe. Da je prišlo do prenehanja podjemne pogodbe po volji toženke, namreč izhaja že iz samih trditev toženke, ki je zatrjevala, da je račun zavrnila, ker predloženi dokumenti v zvezi z reorganizacijo ne vsebujejo zanjo optimalnih rešitev(1) ter da bi bila izvedba predlagane rešitve v nasprotju z zakonodajo, ne bi imela želenih učinkov, toženki pa bi povzročila dodatne nepotrebne stroške (glej list. št. 36). Iz trditev toženke ne izhaja, da je slednja želela nadaljevati z izvedbo v podjemni pogodbi (A2) predlagane transakcije, saj je tekom postopka trdila ravno nasprotno, in sicer da bi ji v primeru realizacije ponudbe tožnice nastala velika premoženjska škoda (glej list. št. 38).

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega sodišča, da je toženka z zavrnitvijo računa tožnice in angažiranjem davčne svetovalke glede transakcij, ki so bile predmet pogodbe, odstopila od sklenjene pogodbe. Pritožba te dejanske ugotovitve ne more izpodbiti z navedbami, da je bila svetovalka angažirana zgolj poleg tožnice, da pregleda delo z morebitnimi navodili za izvedbo posla (in ne namesto nje). Nesporno je bila namreč davčna svetovalka angažirana tudi za transakcije, ki so bile predmet pogodbe s tožnico. Zgolj vprašanje, ali je bila postavljena poleg tožnice ali namesto nje, v obravnavanem primeru ni odločilno, upoštevaje že v prvostopenjski sodbi natančno obrazloženo stališče, da so bile pripombe svetovalke neutemeljene.(2) Tudi sicer je prvostopenjsko sodišče v 9. točki obrazložitve natančno povzelo izpovedbo direktorja tožnice,(3) na podlagi katere je zaključilo, da je nova davčna svetovalka nadomestila tožnico pri izvedbi transakcij toženke. Pritožbeni očitki, da zaključek nasprotuje izvedenim dokazom in da sodišče ni oprlo te ugotovitve na noben dokaz, zaradi česar naj bi bili podani kršitvi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ob povedanem izkažejo za neutemeljene. Protispisnost je podana le, kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov zapisano. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo, temveč pritožba z omenjenim očitkom v resnici zgolj nasprotuje dokazni oceni prvostopenjskega sodišča, da je toženka odstopila od pogodbe, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša. 11. Ravnanja toženke, kot jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, tudi po oceni pritožbenega sodišča nedvomno pomenijo konkludentna ravnanja, na osnovi katerih je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je do odstopa od pogodbe s strani toženke, dejansko prišlo. V zvezi s tem pritožba ne more uspeti z očitkom, da je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz subjektivne sfere tožnice. Drži sicer, da so za presojo učinkov ravnanja odločilna objektivna merila, kar pomeni zgolj to, da ni bistvena vsebina, ki jo pripiše ravnanju stranka, ki je ravnanje izvedla. Z zapisom, da je tožnica upravičeno štela, da je toženka odstopila od pogodbe, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno presodilo, da je bilo glede na okoliščine, v katerih so bila ravnanja toženke izvedena, mogoče zanesljivo sklepati, da je bila podana volja toženke za odstop.

12. Neresnične so nadalje pritožbene navedbe, da iz trditvene podlage tožnice oziroma iz izvedenih dokazov ne izhaja, da toženka ni omogočila oprave storitev. Tožnica je tekom celotnega postopka zatrjevala, da je bila tožnica storitev pripravljena v celoti opraviti, vendar ji je to preprečila odločitev toženke, da z izvedbo transakcije ne bo nadaljevala (glej list. št. 24, 26, 33, in 153c).(4) Prenehanja pogodbe po volji toženke potrjujejo tudi izvedeni dokazi, in sicer izpovedba direktorja toženke, ki je povedal, da je toženka po pridobitvi izdelkov prekinila sodelovanje, oziroma, da je prišel nov svetovalec, ki je to zadevo prekinil (list. št. 61 in 63), zaradi česar niso mogli dokončati zadeve (list. št. 66 in 67)(5), saj posameznih postavk ni bilo mogoče izpolniti brez sodelovanja toženke (katera sredstva - nepremičnine, naložbe projekti ipd. se bodo pri oddelitvi prenesla na novo ustanovljeno družbo in katera ostanejo), kar predstavlja poslovne odločitve toženke (list. št. 69).

13. Tožnica prav tako ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je tožnica z opustitvijo odgovora na e-mail sporočilo z dne 5. 6. 2009 (B13)(6) konkludentno odstopila od pogodbe, saj v njem niso bila zastavljena konkretna vprašanja tožnici, temveč je šlo zgolj za kritiko izvedenega dela tožnice s pozivom za protiargumente. E-mail sporočilo, na katerega se sklicuje pritožba, ni vsebovalo konkretnih vprašanj, na katera bi tožnica lahko odgovarjala, temveč je predstavljalo le (neutemeljene) očitke opravljenemu delu tožnice.

14. Če naročnik uresniči svojo odstopno pravico po 648. členu OZ, podjemnik obdrži svoj izpolnitveni zahtevek - pravico od naročnika zahtevati plačilo pogodbeno dogovorjenega zneska. Ta znesek se zmanjša le za koristi, ki jih je podjemnik imel, ker mu posla ni bilo potrebno končati - gre za stroške, ki podjemniku niso nastali, vendar bi mu nastali, če bi moral posel dokončati (stroški materiala) ter plačilo za delo, ki ga je zaslužil oziroma bi ga lahko zaslužil na podlagi drugih poslov. Ob upoštevanju, da je tožnica zahtevala zgolj plačilo 7.500,00 EUR od dogovorjenega plačila 12.300,00 EUR, kljub temu, da je bilo po njenih trditvah za izvedbo transakcije potrebno zgolj vnesti še številčne podatke, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je tožbeni zahtevek po višini utemeljen. Že na prvi pogled je namreč jasno, da je vtoževani znesek, ki je skoraj za polovico nižji od dogovorjenega, že ustrezno zmanjšan za toliko, kolikor je imela tožnica koristi od tega, da je bila prosta obveznosti.

15. Tožnica je v konkretnem postopku uveljavljala izpolnitveni zahtevek - zahtevala je plačilo za opravljeno delo, ki zapade v plačilo ob zapadlosti izdanega računa. Zamudne obresti tečejo od postavitve zahtevka za plačilo obveznosti, ki je bil v konkretnem primeru podan z računom z dne 30. 3. 2009, ki je zapadel v plačilo 7. 4. 2009. Toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje zapadlosti vtoževanega računa ni nasprotovala, temveč je navajala le, da se je toženka zavezala izvesti storitve na ključ in je storitev neupravičeno obračunala, kljub temu, da naročenih storitev ni izvedla. Ker datum zapadlosti računa ni bil sporen, je prvostopenjsko sodišče utemeljeno prisodilo zakonske zamudne obresti od dne 8. 4. 2009 dalje na podlagi 378. člena OZ.

16. Glede na navedeno pritožba toženke ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo, ki ga je podala tožnica pa ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča in stroškovno ni bil potreben, zato mora tudi tožeča stranka sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

(1) v ugovoru zoper sklep o izvršbi oziroma trditev na l. št. 30, da projekt tožnice ne zagotavlja poslovnih ciljev, ki jih je zasledovala toženka

(2) ker ne obstaja profesionalna dolžnost osebe, ki nudi davčno in organizacijsko sodelovanje, da ponudi tri možne predloge, pri čemer toženka ni pojasnila, zakaj so bile predlagane rešitve strokovno neustrezne.

(3) ki je povedal, da je direktor toženke prekinil sodelovanje in najel novega svetovalca (B.M.), ki ji je tožnica izročila svoje izdelke.

(4) Tožnica je zatrjevala, da je bilo za finalizacijo posredovanih dokumentov potrebno aktivno sodelovanje toženke (l. št. 24), vendar so se lastniki tožnice (pravilno toženke) odločili, da statusnih sprememb ne bodo izvršili (l. št. 26). Prav tako je trdila, da bi tožnica za opravo storitve morala pridobititi dokončne bilančne podatke od toženke, katerih nikoli ni prejela kljub temu, da jo je večkrat pozvala k predložitvi dokumentov (l. št. 153c).

(5) Prav tako je povedal, da je gospa M. prišla po tožnici opraviti te storitve za toženko in je bila potem z njegove oziroma njene strani zadeva prekinjena. Sami niso mogli dokončati zadeve, ker jim je toženka prekinila naročilo. Gospa M. je prepričala toženko, da se je odločila, da z njimi ne bo več sodelovala (glej list. št. 66, 67 in 70).

(6) Iz e-mail sporočila izhaja, da je B.M. tožnici sporočala svoja stališča o tem, da obstaja več vzrokov, da se projekt reorganizacije ni uspel dokončati, podajala svoja stališča o dosegi cilja, ki ga je zasledovala toženka ter pozvala tožnico k podaji protiargumentov.