Jedro

Če stranka predlaga, da jo sodišče oprosti plačila takse (in ne predlaga obročnega plačila ali odloga plačila), sodišče pa pri presoji predloga ugotovi, da stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila takse, predlog stranke za taksno oprostitev zavrne, lahko pa ji dovoli obročno plačilo oziroma plačilo sodne takse odloži za določen čas.

V konkretnem primeru je pritožba zoper sklep dopustna, saj glede na povedano obstaja dvom, ali je sodišče tožnika oprostilo plačila sodne takse ali ne, le v primeru popolne oprostitve, pa zoper sklep ni pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse ugodilo (I. točka izreka); tožniku dovolilo obročno plačilo takse v znesku 1.317,00 EUR v štirih mesečnih obrokih po 329,25 EUR mesečno, ki zapadejo v plačilo do vsakega 20. dne v mesecu (II. točka izreka); odločilo, da se obrok sodne takse plača na račun sodnih taks pri banki ali na pošti z ustreznim plačilnim nalogom (III. točka izreka).

2. Zoper sklep je tožnik vložil (pravočasno) pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obdrži v veljavi odločitev v I. točki izreka, razveljavi pa odločitvi v II. in III. točki izreka. Navaja, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, saj izrek sklepa nasprotuje samemu sebi, pa tudi razlogom sodbe, sodišče pa je tudi nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje ter napačno uporabilo materialno pravo. Sodišče je v I. točki izreka sklepa ugodilo predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse, nato pa mu v II. točki naložilo obročno plačilo sodne takse. To pa vsekakor ne pomeni oprostitve plačila, I. in II. točka izpodbijanega sklepa sta torej med seboj v nasprotju. Iz razlogov sklepa ne izhaja zakaj sodišče tožnika ni oprostilo plačila sodne takse. Dejanske ugotovitve v zvezi s premoženjskim stanjem tožnika so nepopolne. Tožnik se je res pravkar zaposlil, vendar trenutno ne prejema nikakršnih dohodkov, ker delodajalec dohodkov ni zmožen izplačevati. Sodišče dejanskega stanja glede višine dohodkov niti ni ugotavljalo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Drži pritožbena navedba, da izrek sklepa nasprotuje samemu sebi. Če sodišče stranko oprosti plačila sodne takse, ji seveda ne more naložiti plačila takse, čeprav v obrokih. Sodišče lahko stranki odloži plačilo ali ji dovoli obročno plačila takse, če ugotovi, da stranka ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev, izpolnjuje pa pogoje za odlog plačila oziroma za obročno plačilo takse. Če stranka predlaga, da jo sodišče oprosti plačila takse (in ne predlaga obročnega plačila ali odloga plačila), sodišče pa pri presoji predloga ugotovi, da stranka ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila takse, predlog stranke za taksno oprostitev zavrne, lahko pa ji dovoli obročno plačilo oziroma plačilo sodne takse odloži za določen čas.

5. Pritožbeno sodišče je glede na povedano pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Pri ponovni odločitvi naj sodišče prve stopnje pazi na pravilnost izreka in na to, da bo tudi obrazložitev sklepa skladna z izrekom.

6. Pritožbeno sodišče še pripominja, da se strinja s pritožbo, da je v konkretnem primeru pritožba zoper sklep dopustna, saj glede na povedano obstaja dvom, ali je sodišče tožnika oprostilo plačila sodne takse ali ne, le v primeru popolne oprostitve, pa zoper sklep ni pritožbe (12. člen Zakona o sodnih taksah).